1965 Rakek – Železniška postaja (1)
Fotografija je nastala konec šestdesetih let, leta 1967. V zadnjih nekaj desetletjih se je izgled postaje verjetno spremenil bolj, kot se je spremenil vse od začetka izgradnje južne železnice.
1940 Markovec – Renkoč maln
Mokovnik, mokovec, mokovnica – v Loški dolini »makúnca«, na Babnem polju pa »makúfca«, je jerebiki podoben grm ali drevo s krpastimi dlakavimi listi in drobnimi rdečimi užitnimi plodovi z moknato vsebino (od tod ime). Glede rastišča v naših krajih ni zahtevna, ima drobno belo cvetje v kobulih, ki pa je občutljivo na pozebo.
V naših krajih so makunce vse do prvih let po drugi svetovni vojni pomenile kar pomemben dodatek v prehrani, s katerim so malo »podaljšali« kruh iz pšenice. Pa še s pridelavo se ni bilo treba ubadati, pač pa le imeti ogledano, kje makunčevo devo raste, ali ima plodove in kdaj so že mehki in sladki ter jih pravi čas obrati, da jih prej še niso pobrali ptiči ali polhi. Makunce so bile seveda najbolj pri roki prebivalcem vasi v bližini gozdov.
1913 Cerknica – Zaprisega
Sodni izvedenci so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje, glede strokovnih vprašanj.
Sodni cenilci so osebe, prav tako imenovane za neomejen čas in tudi s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid o gospodarskih lastnostih stvari, mnenje o njeni vrednosti oziroma škodi, na njej nastali.
Cenilec lahko postane državljan Republike Slovenije ali članice EU ali članice EGS, ki obvlada slovenski jezik, je poslovno sposoben, osebnostno primeren, ni bil pravnomočno obsojen, ima univerzitetno izobrazbo in ustrezno strokovno znanje, šest let delovnih izkušenj s podočja, na katerem želi opravljati izvedensko delo in ne opravlja dejavnosti, ki ni združljiva s sodnim izvedenstvom.
1949 Pudob – Sestri
Mira Avsec, rojena leta 1941 in njena 11 let starejša sestra Ana Avsec, rojena leta 1931, menda ob svečnici (februarja).
Ana je bila izučena za šiviljo (muojškro), ki je potem doma vsem vse sešila. Hlače, srajce … Bila je aktivno dekle. Bila je članica v gasilskem društvu, igrala je vloge v igrah, tudi glavne …
1900 Rakek – Stavbna privolitev
Gotovo ste že skoraj vsi kdaj zidali, vsaj kakšno garažo ali drvarnico ali pa poznate koga, ki je to delal in ste mu celo pomagali malavariti. Če ste to dali skozi, potem veste, da ste morali pridobiti ustrezna dovoljenja in pri tem osiveli, izgubili nekaj kilogramov in malo več denarja. Ja, gradnja hiše je draga zadeva in za tiste solde, ki jih porabiš za nakup zemljišča (pa recimo, da so vam ga podarili starši, da bomo malce zmanjšali stroške), načrt in papirje, bi naredil že celo hišo. Preden zbereš vse papirje, si pa že malo živčen. Je pa še ena druga možnost …
1943 Babno Polje – Kulturniška skupina
Članici kulturniške skupine XIV, divizije Marta Paulin-Brina in Vera Hreščak z Ivano Ožbolt, Špelkino. Babno Polje, septembra 1943 (Foto: Jože Petek; fototeka MNZS št. 1348)
Obvestilo
V juniju 2014 je bila izdana knjiga Dr. Marije Makarovič, “Babno Polje in njegovi ljudje v metežu druge svetovne vojne.” Avtorica je knjigo predstavila v Babnem Polju.
Dr. Marija Makarovič pa s tem dela ni zaključila. Še zbira pričevanja, zgodbe in dokumente, ki so povezani s to knjigo. Ker tega ni mogla objaviti, so pričevanja na voljo na posebni spletni strani http://babnopolje.wordpress.com.
1946 Rakek – Uradno potrdilo
Včasih je bilo treba le za državno službo, dan danes pa že skoraj za vsako – razen za parlament – predložiti ali potrdilo o nekaznovanosti ali potrdilo, da nisi v kazenskem postopku ali pa kar oboje.
Potrdilo o nekaznovanosti je izpis iz kazenske evidence, ki ga izdaja Ministrstvo za pravosodje in izkazuje, ali je bil človek že kaznovan ali ne. Potrdilo, da nisi v kazenskem postopku, ki ga izdaja pristojno krajevno sodišče pa pove, če zoper osebo teče kazenski postopek. Mogoče bo kdaj komu prav prišlo.
1946 Rakek – Nabavna knjižica
Številka 1882 ni letnica izdaje knjižice. Je delovodna številka, torej zaporedna številka. Naproze so namreč ustanovili šele po drugi svetovni vojni.
1937 Francija – Ponosni na svoja kolesa
“S taprvimi plačami, takoj ko so mogli, so si moški v Franciji najprej kupili nove gvante, kolesa in ure. To jim je bilo zelo važno. Prihranili so si denar že kar v par tednih, saj je bila plača vsake štirinajst dni. Spomnim se pripovedovanja, da so se moj oče Ludvik, njegova dva brata in dva bratranca iz Kozarišč, Jefkena, potem vsi lepo zrihtali eno soboto, obrili (noben ni imel brade), oblekli v nove gvante, dali robček ali žepno urco v aržek in ponosno ogledovali eden drugega. Nikdar še niso bili tako lepo oblečeni kdaj prej.
Spucali so si tudi kolesa in šli v trg k slikarju, da pošljejo čimprej slike materam domov, da bodo videle, kako je sinom lepo v tujini. Slikali so se posamezno in skupaj v studiju, neki je stal, drugi sedel, al’ pa stali pri kolesu. To so vsi tako delali, se slikali kmalu po prihodu, ” se tisth časov spominja Milena.
Kaže, da so tudi naši trije kerlci na sliki storili enako.
Stare slike 