1976 Begunje – Polhanje
Franci Zgonec in Janez Turšič – Cenc
Nekdaj je bilo polhanje privilegij tlačanov, da so prišli do mesne hrane. V letih, ko je nastala ta slika, pa predvsem razlog za dober žur, ki je na pričujoči fotografiji že v iztekanju. Ubogi polh je namreč končal svoje življenje v škrinci in če prav vidim, ima Janez enega že v prsnem žepu, saj mu iz njega binglja rep.
1930 Cerknica – Požarna bramba
Slika je nastala na Placu v Cerknici, po sencah sodeč je popoldne. Neznani fotograf jo je naredil iz okna hiše kaplanije, ki je stala na mestu, kjer danes stoji Valvasorjev spomenik.
Letnica je približna, določena na podlagi primerjave z že objavljenimi prispevki. Najboljši približek in opis kraja s te fotografije je bil objavljen v prispevku 1925 Cerknica – Razglas na placu. V primerjavi z njim vidimo največ razlik na hišici pred Jurčkovim Taborom. Na danes objavljeni fotografiji je streha popravljena, vrata so pozidana, namesto vrat je okno, zato sem ocenil, da je ta slika malo mlajša.
1898 Rakek – Veduta
To ni razglednica, je veduta. Prepričana pa sem, da je nastala veliko prej, predno je bila poslana. Kot dodatek sta narisana še dva detajla Rakovega Škocjana in seveda rožice, da bo bolj očem všečno in srcu dopadljivo.
1915 Vzhodno bojišče – Sporočilo tašči
Fotografija je kot razglednica prišla z vzhodnega bojišča. Napisana je bila 28. 9. neznanega leta, med prvo svetovno vojno. Poštni žig je iz 9. decembra. Samo mislimo si lahko, kaj vse je pisec doživljal.
Dotaknil pa se me je tisti del sporočila napisanega prav na drobno nekje daleč s tintnim svinčnikom:
1941 Ljubljana – Navodila šolam
Navodila smo že omenili. Tu si jih lahko v celoti pogledate. So zelo natančna in če jih človek tako tudi prebere, bi menil, da so bili do tedaj slovenski učitelji pol pismeni.
1942 Rab – Matičnova Johana in njene punčke
Fotografija prikazuje Kamporsko polje na Rabu, posejano s šotori, v katere so namestili po šest internirancev, v dveh delih taborišča – posebej moške in posebej ženske z otroki. Na sliki ni videti, da so bili to stari vojaški šotori in da v njih ni bilo najosnovnejših pogojev za bivanje. Tudi tega se ne vidi, da interniranci niso imeli dovolj vode, da je bilo pod šotori strašno vroče, ali v hladnem obdobju mraz, in da jih je v dežju in neurjih, kakršno je bilo septembra 1942, potrgal in odnesel veter in zalila voda – to je razlog za jarek okoli prvega šotora na sliki. Ko so te šotore fotografirali za namene italijanske propagande pa je bilo videti vse v najlepšem redu … kako je že rekel Berlusconi: počitnice?!!
1933 Rakek – Železniška postaja (2)
Središče lesne trgovine po začetku obratovanja južne železnice je bil Rakek. Tržni dan je bil četrtek. Glavno tržišče za les je bilo ob cesti proti Cerknici.
Pred Rakekom so pobirali tudi cestnino, po 6 krajcarjev od konja ali vola. Rakek je z železniško progo veliko pridobil, saj je šele po začetku prometa po železnici postal nekako središče za promet z lesom za Notranjsko.
1952 Babno Polje – Jermenčki
Na sliki, ki jo je pred Ivanovo hišo na Babnem Polju nekje v letih 1952 ali 1953 posnel Stane Miklavčič, Šemetov z Velikega vrha na Blokah, sta bratca Franc (po babnopoljsko Frénce) in Slavko Ožbolt, stara okoli pet in sedem let.
Slika je nastala nenačrtovano, potem ko je eden od obeh radovednih dečkov pritisnil na gumb stričevega fotoaparata. Ta je začel drdrati in je zato stric v naglici vzkliknil: »Brž, brž, brž se postavita!« ter usmeril aparat vanju. Še zadnji trenutek mu je uspelo napraviti posnetek in preprečiti, da bi šel dragoceni košček filma v nič … Še dolgo po tistem so si v smehu pripovedovali, kaj sta mala dva našpilala in kako na hitro so napravili fotografijo, ki se je ohranila več kot šestdeset let. Stric Stane, ki je bil nadarjen za tehniko in so ga privlačili moderni izumi, pa po tem obisku ni več prav velikokrat prikolesaril z Blok na Babno Polje, saj je že čez nekaj let še mlad umrl.
1976 Rakek – Zbor delavcev Kartonažne
V tistih časih, ki bi jih nekateri radi kar pozabili, so o vseh stvareh v podjetjih odločali delavci preko delavskega sveta, ki je opravil predhodne razprave in zaradi njih sklical zbor delavcev. Delo je zastalo, delavci so posedli, malo drugače sicer kot v Mlakarjevi livarni, in prisluhnili. Potem so z dvigom rok odločili tako, kot se jim je zdelo, da bo zanje in za vse ostale najbolj prav.
1933 Cerknica – Povodenj
“Povodenj 24. septembra 1933,” tako piše na zadnji strani fotografije, ki jo je neznani fotograf naredil za Dolenjo vasjo. Prispevek o tej poplavi je na Starihslikah napisal že Dušan Gogala in prikazuje razsežnosti poplave v centru Cerknice. Današnji prispevek dobro sovpada z zadnjimi poplavami v Ljubljani in drugje po Sloveniji. Kot vidimo, so bili naši kraji že prej izpostavljeni poplavam in nevšečnostim, povezanih s tem.
Stare slike 
