1962 Velike Bloke – Zinka in Mima na mostu

Da je bila nedelja, sklepam tudi po tem, ker sta v ozadju dva vojaka, ki sta imela »izlazak u grad«. Za njima se vidi Tončetova hiša, v ozadju pa kasarne in Bloški hrib. Ta je čisto gol, saj se ga je vedno kosilo, sedaj pa je popolnoma zaraščen. Jaz se še spomnim, ko so ga kosili, pa tudi, da so včasih z njega letali z zmaji.

Zinka je bila šivilja. Čeprav nam je naša mama vedno kaj sešila, smo kakšne boljše stvari dali sešiti Zinki. Tako se spomnim, da je Boži in meni sešila temno modri oblekici iz žameta. Bili sta res lepi in imeli sta pokončen ovratnik, kar je bilo nekaj posebnega. Spomnim se, da je sešila Boži obleko za valeto in še marsikaj.

Mimo Ponikvar pa bolj poznamo kot Ulčarjevo teto Mimo. Lepo je pela, zato je vedno pela v cerkvi na koru. Po celi občini pa je bila najbolj znana po tem, da je daleč naokoli pekla najboljše in najlepše torte. Za nas in za vse naše otroke smo torte naročali njej, dokler je bila živa. Spomnim se, ko sem se vozila v službo v Cerknico še z Blok, me je včasih prosila, naj torto odnesem kakšni stranki. Torto je vedno spakirala v škatlo, tako da si jo moral nesti previdno v naročju.

Zgodilo pa se je, da sem torto pozabila doma. Zvedela sem, da bo šel z naslednjim avtobusom v Cerknico moj stric Tone Intihar, pa sem ga prosila, naj mi prinese tisto škatlo. No, da bo lažje nesel, si je stric škatlo spravil v večjo vrečko in mi jo res prinesel. Že od daleč sem zagledala, kako mu vrečka v roki maha.

“Ojoj, to bi moralo biti pokonci, zdaj se je pa vsa sesula!”

Stric pa mirno:”Saj niste rekli, da je notri torta!”

Kaj je sledilo, si lahko mislite. Ampak torta je bila še vedno zelo dobra, samo ne tako lepa.

Na tem mostu so se ob nedeljah vojaki radi slikali. Fotograf Bajček je prišel iz Cerknice in ob takšni priložnosti je verjetno nastala ta fotografija.