1969 Rakek – Vaje iz matematike
Vaje in naloge iz matematike za sedmi osmi razred osnovne šole je napisal Jože Žabkar. To je že višja matematika. Izhaja iz dejstva, da smo se do sedmega razreda že naučili osnovnih računskih operacij, kot so seštevanje, odštevanje, deljenje in množenje. Moram priznati, da imam s poštevanko še vedno težave. Pravzaprav jih imam vedno več. Knjiga je izšla leta 1969. Nisem bila njena prva uporabnica. V časih mojega šolanja se učna snov še ni spreminjala in smo lahko knjige kupili od starejših učencev. Danes ima vsak učitelj svojega avtorja, ki ga po domače povedano naprej poriva. Potem so pa še delovni zvezki, ki se jih uporabi le enkrat. Kaj je bilo narobe z navadnimi zvezki, v katere smo mi pisali? Tršica je rekla, da so za domačo nalogo vaje od tri do deset na strani 51. Potem smo prepisali nalogo v zvezek, naredili račun in to je bilo vse. Učili smo se, da je ena in ena dve, razen če ni s samoupravnim sporazumom drugače določeno.
1941 Ivanje selo – Prevrnjena lokomotiva
Dvotirna železniška proga Ljubljana-Postojna je bila med drugo svetovno vojno pogosta tarča partizanskih sabotaž, ker je po njej okupator vsakodnevno prevažal velike količine vojaškega materiala. Progo je med Borovnico in Rakekom obdajalo široko gozdno zaledje, ki je partizanom omogočalo prikrito delovanje in uničevanje proge. 4. oktobra 1941 so partizani minirali železniško progo nad Ivanjim selom. Poleg lokomotive je iztirilo še 12 vagonov, proga pa je bila neprevozna 14 ur.
Ob 60. rojstnem dnevu, 29. marca 1934, je generalu Rudolfu Maistru čestital tudi predsednik Občine Rakek g. Franjo Tavčar. Takole je zapisal v čestitki:
V imenu vseh občanov Vam pošiljam najiskrenejše čestitke k Vaši 60 letnici z željo, da bi Vas Bog ohranil še mnoga leta zdravega narodu in domovini.
Tavčar Franjo predsednik občine Rakek”
General Rudolf Maister se je za čestitko zahvalil 5. 4. 1934 in med drugim zapisal:
Vaše ljubeznjive čestitke k mojemu 60. rojstnemu dnevu so me izredno razveselile in se Vam toplo zanje zahvaljujem. Prosim tudi, da izročite mojo zahvalo na prihodnji občinski seji gg. občinskim svetovalcem.
Vaš pozdrav me je posebno zato razveselil, ker je Rakek in Unec že skoraj 45 let sicer moj drugi, a vendar pravi dom.”
Tako je general Rudolf Maister poudaril, kako pomembna sta zanj Rakek in Unec. Na Rakeku je pri Lovru in Matildi Sebenikar preživljal svoja otroška in mladeniška leta, gotovo je tu dobil pri teti Matildi tudi nekaj navdiha za pesnjenje, pa tudi za narodno zavedno držo; na Unec pa je k teti Matildi Sebenikar in soji materi Franji prihajal v svojih zrelih letih. Ne smemo pozabiti, da je Matilda Sebenikar, ki ni imela potomcev, darovala celotno Sebenikarjevo posestvo s hišo, leta 1923 Rudolfovima in Franjinima sinovoma Hrvoju in Borutu.
Kar samo po sebi se je nakazovalo, da si general Rudolf Maister zasluži, da postane častni občan občine Rakek, in v vabilu za sejo občinskega odbora občine Rakek, 13. junija 1934, je bila 2. točka dnevnega reda: Izvolitev generala Maistra za častnega člana občine.
1932 Milanov Vrh – Mohoričev laz
Slika je nastala na svečnico, 2. 2. leta 1932, posnel jo je skoraj brez dvoma Mirko Klepec, na njej pa je dvoje žensk, en moški ter zadnjica smučarja, ki se je ravno sklonil tam na levi strani slike. Morda si pripenja smuči. Za njimi je redek mešani gozd in nekaj brinja, strmina pa ravno prava za lagodno smučanje.
Ko ogledujemo te slike iz zbirke dr. Viktorja Kraševca, ki jih je v veliki večini posnel Mirko Klepec, vidimo da je tudi on, podobno kot v Loški dolini Alojz Tomec, imel izostren občutek za pomembnost neponovljivih ali tipičnih dogodkov in prizorov, ki jih je slikal: otroci, ki smučajo, delavska družina pred hišo, notranjost delavske hiše … Tu je pa prizor s smučarji – morda trenutek razvedrila z njemu ljubimi ljudmi ali dragimi gosti.
Cerknica 1982/83 – 6. a razred
V šolskem letu 1982/83 z razredničarko Majo Milavec, v zelenju šolskega vrta slikan 6.a razred.
1933 Žiri – Državna meja
Na sliki so Žiri z vrisano državno mejo po Rapalski pogodbi. V oči najprej pade farna cerkev sv. Martina. Posvečena je bila na Martinovo nedeljo 17. novembra 1912. V zadnji hiši nasproti cerkve je bila mežnarija in šola. Novo središče kraja se je oblikovalo okrog cerkve in se ob cesti širilo v žirovsko kotlino. Ob glavni cesti so bile nanizane vse najpomembnejše stavbe tistega časa in kraja: cerkev, mežnarija, šola, mesnica, trgovine, občina, čevljarske delavnice in seveda več gostiln.
1913 Rakek – Vagonska vaga
Tirne vagonske vage so bile nekoč standardna oprema vsake železniške postaje. Tudi Rakek pri tem ni bil nobena izjema, saj se je na postaji preložilo veliko tovora, predvsem lesa. Kdaj je Rakek dobil prvo vagonsko vago ni znano, zagotovo pa v 2. polovici 19. stoletja. Leta 1913 je bil izdelan načrt mostne vagonske vage brez prekinitve tira z nosilnostjo 30 t, dolžino 8 m in s plitvim temeljenjem na tiru št. 5 in v km 484.028, merjeno z Dunaja. Načrt je bil izdelan z namenom zamenjati zastarelo in neustrezno obstoječo vago na postaji, ki je bila kot prva vgrajena nekaj desetletij nazaj.
Odmev na oddajo Čarovnica na RTV SLO1
Perkova praskanka čarovnic v Domu na Slivnici
Cerknica 1977/78 – Mala šola 2
To sliko smo že videli na Starih slikah. Mihaela, ki je tudi na tej sliki, mi je pa rekla, da ima tudi ona sliko z istega dogodka, vendar na njeni sliki vsi pridno gledajo proti fotografu Bajčku. Darjo, ki stoji kot predzadnja v vrsti, lahko sedaj lahko vidimo od spredaj v obraz. Prepoznali pa smo tudi dečka, ki čepi kot zadnji na desni.
1926 Rakek – Orli vs. Sokoli
»Ugovor« so sklenili Sportni klub (odsek) Orla in Mladinski sportni klub Triglav, oba z Rakeka. Podpisali so ga 16. avgusta 1926. Z njim so se Orli in Sokoli dogovorili glede uporabe igrišča, ki je bilo za Belletovo opekarno in so z njim upravljali Orli. Najemnina je bila 50 din mesečno. Plačati jo je bilo treba vnaprej. To še ni vse. Najemnina ni bila dovolj. Aleks Domicelj je moral kot golman gostovati na tekmah, ki so jih igrali Orli. Ostale določbe so razvidne s slike dokumenta. Tak dogovor je bila za športnike SK Javornik nujno zlo, saj niso imeli svojega igrišča. Takoj po ustanovni seji SK Javornik se je 11. aprila 1926 sestal upravni odbor. Za svojo prvo nalogo so si zadali rešitev problema z igriščem. Odločili so se vzeti v najem pašnik pri Dolenji vasi. Dogovor ni uspel in ponovno so se lotili iskanja nove lokacije za igrišče. Strinjali so se s souporabo igrišča pri cegunci, vendar so predhodno zahtevali od Orlov, da se izkažejo z lastništvom. Tudi zato, ker je bila prvotna najemnina določena na 125 din mesečno. Ponovno so poizkušali srečo s pašnikom v Dolenji vasi – neuspešno. Končna rešitev je bil ugovor na sliki.
Stare slike 