1928 Dolenje Otave – V Ameriko

Fotografija je narejena pred poslovalnico Ivana Krakerja, na Kolodvorski ulici 35,  v Ljubljani. Prikazuje skupino Slovenskih izseljencev iz obdobja migracij Slovencev v Združene države Amerike. Natančna letnica nastanka fotografije ni znana.

Na fotografiji so poleg izseljencev zagotovo tudi njihovi svojci ali prijatelji, ki so jih prišli pospremit.

Glede na podobnost fotografije iz Ilustriranega Slovenca, ki je bil tedenska priloga časopisa Slovenec iz leta 1929 , lahko rečemo, da je imel Ivan Kraker uradnega fotografa, ki je fotografiral vse njihove stranke, katerim je uredil odhod v ZDA. Iz globokega tiska na desnem spodnjem vogalu fotografije smo razbrali, da je avtor te fotografije  Davorin Rovšek.
____________________________________________________________

Najpogostejši vzroki za selitve oziroma migracije naših ljudi so bili povezani z iskanjem boljših možnosti za življenje, nemalokrat pa so bili povezani tudi z verskimi, političnimi, vojnimi ali kakšnimi drugimi oblikami nasilja. Valu izseljevanja v Združene države Amerike, ki se je v začetku 20. stoletju pojavil v Evropi, so se množično pridružili tudi Slovenci. Prav v tem obdobju beležimo največje število migracij Slovencev  v  ZDA, kamor jih je odšlo največ in nekaj manj v Nemčijo, Egipt in Brazilijo.

Za izseljence se je pot do Amerike začela z nakupom voznih kart pri izseljenskem agentu v Ljubljani. Kot pomembno železniško križišče je imela Ljubljana kar lepo število izseljenskih pisarn, ki so prodajale vozne karte za različne pomorske in železniške družbe. Po prihodu z vlakom v Ljubljano so se usmerili proti Kolodvorski ulici, kjer je bila večina izseljenskih pisarn (v letu 1914 je bilo tam registriranih sedem takih pisarn), kjer so lahko kupili vozovnice. Poleg nakupa karte je storitev izseljeniškega agenta vključevala tudi organizacijo poti, saj je večina izseljencev prvič zapustila svoj dom.

Po nakupu karte so se z vlakom odpeljali proti atlantskim pristaniščem. Med Slovenci je bila najbolj priljubljena in uporabljena pot imenovana “francoska črta” (French line), ki je vodila izseljence z vlakom prek Trbiža, Basla, Buchsa in Pariza do Le Havra oziroma Cherbourga na atlantski obali.

Prvi stik z Ameriko je večina izseljencev doživela v New Yorku, ki je bil najbolj prometno priseljensko pristanišče v državi. Vendar je bila to za večino le vmesna postaja in se je priseljenčevo ameriško življenje šele začelo. Od tam so se odpeljal do želenega cilja, kjer so jih čakali svojci ali rojaki, ki so jim pomagali pri prvih korakih v novem življenjskem okolju.

____________________________________________________________

	Ljudje so oblečeni »pražnje«. Tako so se oblačili za nevsakdanje in svečane dogodke. Izjema je gospa, ki stoji tretja z leve v zadnji vrsti, ki je oblečena v preprostejša, prej vsakodnevna oblačila. Najverjetneje ni šla na pot, pač pa je prišla pospremiti svojca ali rojaka.
	Anton Strle stoji na tem izrezu tretji z leve, Neža Strle, njegova sestra stoji desno ob njem, Francka Strle, njegova sestra sedi pred Antonom,  ona je šla v Ameriko. Anton in Neža sta Francko spremljala v Ljubljano, v Ameriko pa nista šla. V tistem času so Strletovi živeli v vasi Bukovec . Ni znano če je takrat Anton že živel v Dolenjih Otavah.
	Pročelje poslovalnice Ivana Krakerja, ki je bila na Kolodvorski ulici 35 v Ljubljani. Ivan Kraker je bil zastopnik Francoske linije, ki je organizirala pot v Ameriko preko Le Havra, Bordeauxa ali Marseilla. Takrat je bila ta pot predstavljena  kot najkrajša pot iz Ljubljane v Ameriko.
	Uradni pečat zastopnika Ivana Krakerja za Francosko linijo, na hrbtni strani fotografije.
	Na tej, drugi fotografiji, je Anton Strle, klicali so ga »striček«, je bil poročen z Angelo Strle, rojeno Likar in sta živela v Dolenjih Otavah, hišna št. 7.

____________________________________________________________

Viri:

• Vida Štritof, roj. Likar.
• Priročnik za učitelje: Množično izseljevanje Slovencev v Združene države Amerike Marjan Drnovšek, Vilma Brodnik

• Ilustrirani Slovenec, Tedenska priloga Slovenca, št. 234, z dne 12. 10. 1929.

Prispevek je napisal: Denis Medved
Kraj: Ljubljana, Kolodvorska ulica
Datum: neznan, obe fotografiji pa sta nastali približno ob istem času.
Avtor: 

• D. Rovšek, Ljubljana
• neznan

Zbirka: Denis Medved
Skenirano: 10. 3. 2012
Oblika: dve fotografiji