1928 Dolenje Otave – V Ameriko
Fotografija je narejena pred poslovalnico Ivana Krakerja, na Kolodvorski ulici 35, v Ljubljani. Prikazuje skupino Slovenskih izseljencev iz obdobja migracij Slovencev v Združene države Amerike. Natančna letnica nastanka fotografije ni znana.
Na fotografiji so poleg izseljencev zagotovo tudi njihovi svojci ali prijatelji, ki so jih prišli pospremit.
Glede na podobnost fotografije iz Ilustriranega Slovenca, ki je bil tedenska priloga časopisa Slovenec iz leta 1929 , lahko rečemo, da je imel Ivan Kraker uradnega fotografa, ki je fotografiral vse njihove stranke, katerim je uredil odhod v ZDA. Iz globokega tiska na desnem spodnjem vogalu fotografije smo razbrali, da je avtor te fotografije Davorin Rovšek.
____________________________________________________________
Najpogostejši vzroki za selitve oziroma migracije naših ljudi so bili povezani z iskanjem boljših možnosti za življenje, nemalokrat pa so bili povezani tudi z verskimi, političnimi, vojnimi ali kakšnimi drugimi oblikami nasilja. Valu izseljevanja v Združene države Amerike, ki se je v začetku 20. stoletju pojavil v Evropi, so se množično pridružili tudi Slovenci. Prav v tem obdobju beležimo največje število migracij Slovencev v ZDA, kamor jih je odšlo največ in nekaj manj v Nemčijo, Egipt in Brazilijo.
Za izseljence se je pot do Amerike začela z nakupom voznih kart pri izseljenskem agentu v Ljubljani. Kot pomembno železniško križišče je imela Ljubljana kar lepo število izseljenskih pisarn, ki so prodajale vozne karte za različne pomorske in železniške družbe. Po prihodu z vlakom v Ljubljano so se usmerili proti Kolodvorski ulici, kjer je bila večina izseljenskih pisarn (v letu 1914 je bilo tam registriranih sedem takih pisarn), kjer so lahko kupili vozovnice. Poleg nakupa karte je storitev izseljeniškega agenta vključevala tudi organizacijo poti, saj je večina izseljencev prvič zapustila svoj dom.
Po nakupu karte so se z vlakom odpeljali proti atlantskim pristaniščem. Med Slovenci je bila najbolj priljubljena in uporabljena pot imenovana “francoska črta” (French line), ki je vodila izseljence z vlakom prek Trbiža, Basla, Buchsa in Pariza do Le Havra oziroma Cherbourga na atlantski obali.
Prvi stik z Ameriko je večina izseljencev doživela v New Yorku, ki je bil najbolj prometno priseljensko pristanišče v državi. Vendar je bila to za večino le vmesna postaja in se je priseljenčevo ameriško življenje šele začelo. Od tam so se odpeljal do želenega cilja, kjer so jih čakali svojci ali rojaki, ki so jim pomagali pri prvih korakih v novem življenjskem okolju.
____________________________________________________________
____________________________________________________________
Viri:
- Vida Štritof, roj. Likar.
- Priročnik za učitelje: Množično izseljevanje Slovencev v Združene države Amerike Marjan Drnovšek, Vilma Brodnik
- Ilustrirani Slovenec, Tedenska priloga Slovenca, št. 234, z dne 12. 10. 1929.
Prispevek je napisal: Denis Medved
Kraj: Ljubljana, Kolodvorska ulica
Datum: neznan, obe fotografiji pa sta nastali približno ob istem času.
Avtor:
- D. Rovšek, Ljubljana
- neznan
Zbirka: Denis Medved
Skenirano: 10. 3. 2012
Oblika: dve fotografiji
Vse pohvale Starimslikam.
Jaz sem zgleda poslednji Mohikanec, ki vas je odkril. Doslej sploh nisem vedel za vaše plemenito početje.
Kar tako naprej, Samo
Vsi sodelavci strani Stareslike smo kar naprej na lovu za zgodbami. Tiste, ki smo jih doživeli, ko smo bili mlajši in tiste, ki so jih povedali starši, so v glavnem zapisane. Vsaka nova nam pride prav.
Pozdravljeni vsi Kozarci. Rad obiskujem stare slike in prebiram vsebine.Tudi sam imam nekaj starih slik od mojih starih staršev tet in stricev ob katerih obujam spomine na lepe počitniške dni.upam da jih kmalu uredim in jih vam posredujem.
L P Edo nekoč Žnidarjev
Pozdravljen. Z veseljem pričakujemo vaše slike, saj se jih zagotovo držijo tudi zgodbe.