Skip to content

1962 Podlož – Kamilice

15. 12. 2012
tags:

Žena je pravkar nabrala kamilice za zdravila.

Mati so nabrali kamilice. Zdravilno zelišče, ki ni smelo manjkati v nobeni domači lekarni. Bile so, in so še, zelo cenjena zdravilna zel. Njihova uporaba je  “širokega spektra”. Pri roki so bile tako ob manjših nevšečnostih, kot tudi pri hujših boleznih. S kamilicami, s pomočjo čajnih obkladkov, so zdravili vnete oči. Čaj kamilice je pomagal dojenčkom ob krčih, kamilični čaj so potrebovali za redčenje kravjega mlaka za novorojenčke, otrokom je uravnaval prebavo, obkladki so blažili vnetja na koži in še bi lahko naštevali.

V dobri domači lekarni so svoje mesto našle tudi druge bolj ali manj znane zdravilne zeli.

  • Brez arinke tudi ni bila nobena hiša. Pri naši hiši je bila brez izjeme vedno na voljo. Namočena v šnops (domače žganje) se je uporabljala kot antiseptik. Uporabljali so jo za razkuževanje – z njo so mazali vse spremembe na koži kot so rdečine, pike, srbenje, izrastke, otekline. S tem pripravkom so polili tudi vsakovrstne rane, tako manjše praske, kot tudi večje rane.
  • Lipov čaj je bil obvezno zdravilo pri preganjanju prehladnih obolenj.
  • Prav tako čaj iz bezgovih cvetov. Sveže (frišne) bezgove cvetove so uporabljali za poletno osvežilno pijačo – šabeso. Naša stara mama si je  bezgovo cvetje vmešala celo v vtepena jajčka.
  • Za pomiritev kašlja so predvsem otroci cenili enega redkih okusnih domačih zvarkov – sirup iz smrekovih vršičkov.
  • Za zniževanje vročine so bolniku pripravili napitek iz soka rdeče pese.
  • Za znižanje temperature so pomagali tudi hladni obkladki na nogah. Spomnim se, da je naša stara mama na noge rada polagala tudi liste lapuha.
  • Ob bolečinah ali težavah s koleni je bil dobrodošel obkladek s potolčenega zeljnega lista.
  • Med je bil tudi zelo cenjen. Uporabljali so ga za blaženje prehladnih obolenj. Kožne težave ali težave v ustni votlini so pogosto namazali kar z medom. Pa še kaj bi se našlo, kjer je ta čudoviti čebelji pridelek prištel prav. Propolis na žlici sladkorja (zukra) je tudi preganjal nadležno zbadanja po grlu. Nakapalo se ga je tudi na ustne razjede in na čudne in nenavadne izrastke po koži.
  • Nadležne bradavice so vedno mazali z mlečkom. Če to ni pomagalo se jih je pa enostavno zažgalo. Moj oče si je glavico vžigalice ločil od lesena palčke. Odluščeni del si je položil na bradavico in zažgal. Zelo boleče, a tudi vedno učinkovito. Za tiste bolj boječe (cagave), je bila dobra tudi polževa slina, a ta ni bilo tako učinkovita, zato je bilo potrebno postopek večkrat ponavljati.
  • Meta ni dala značilnega okusa samo krvavicam. Kot čaj je med drugim preganjala tudi nadležne vetrove.
  • Pljučnik je  bil zdravilo za pljuča.
  • Pelin je lajšal želodčne težave.
  • Predvsem pri starejših je bil zelo cenjen požirek  brinovca.
  • Za umiritev in lažje spanje je pomagal čaj iz materine dušice.
  • O zdravilnih zeliščih in njihovi uporabili bi lahko pisala še in še zato naj za konec omenim samo še eno, v naših koncih tudi zelo cenjeno zdravilo – pouhovco (polhova mast).  Zunanja uporaba je bila za rane, za boljše celjenje. Učinkovita je bila tudi tam, kjer se rane z drugimi zdravili niso hotele dobro celiti. Z njim so mazali prav vse kožne težave. Zaužita je še danes zelo cenjena za zdravljenje čira na želodcu.

Previdno!!! opisani nasveti in načini uporabe zdravilnih zeli so navedeni po vedenju naših babic, kar pa ne pomeni, da so vsi  primerni in ustrezni za današnjo uporabo !!! Sodobna medicina je marsikatero uporabo označila za nevarno ali celo za povsem neustrezno.

NE POČNITE TEGA DOMA, brez da bi se prepričali o varni uporabi s strani za to ustreznih virov!

__________________________________________________________

Kočevar Reza, Podlož 9.

Mati z nepogrešljivo črno ruto na glavi. Marsikaj nam pove njen zguban, ostareli obraz in neposreden pogled usmerjen v fotografinjo.
Imajo mati klopčič domače volne v rokah zato, da bodo z njim kamilice povezali v šop in ga s cvetovi navzdol obesili na prepišno in senčno stran? Tako se bodo pravilno posušile in počakale na hvaležnega bolnika.
Vdova ni črnine nosila samo eno leto, običajno je črna oblačila obdržala kar do konca življenja. Črna ni vedno črna, ruti so dodane drobne bele pikice – precej pogost vzorček za črno podlago. Mati so ruto pokrili primerno za vsakodnevno delovniško uporabo. To je zavezano pod brado ali nəskriž – enkrat zavezano z navadnim vozlom pod brado.

____________________________________________________________

Viri:

  • Jože Ovsec
  • Slovenski etnografski muzej

Kraj:  Podlož 9
Datum: 01.08.1962
Avtor: Marija Makarovič
Zbirka: Slovenski etnografski muzej, zbirka Teren 19, št. slike:   F0000019/168
Skenirano:  23. 11. 2011 (Slovenski etnografski muzej)
Oblika: skenirana datoteka

Advertisements

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: