1958 Cerknica – Brušenje lesa

Na sliki sta Erika in Ana, ki brusita robove. To je bilo še preden je v tem letu Brest pogorel (8. avgusta).

Najteže je bilo brusiti bele hrastove plohe, ker se jih ni smelo prebrusiti. Ker če si jih, je šlo razredčilo v les in je nastal flek. Škodo so trgali od plače.

Ko je Brest pogorel, so delali po dvanajst ur. Najprej 14 ur v Martinjaku, dokler niso naredili razporeda. Nekatere ženske so delale na Krajcavi žagi, od dveh popoldan do dveh ponoči. Dokler je bila tema, so delali na žagi. Podnevi so nakladali kamione in delali kope.

Mimo današnjega doma upokojencev v Cerknici so bile od žage do strojne napeljane tračnice za vozičke, s katerimi so vozile les in ga skladale v kope. Pri zadnjem kolesu je bil žlajf in ena je konstantno bremzala, druga pa je šla ob strani in rinila voziček. Pot je bila navzdol, ampak zaukazano je bilo, da se vozička ne sme spustiti, temveč je treba bremzati. Če so bremzale, ga je bilo treba riniti, tudi navzdol. Nekoč je Ana splezala na deske na vozičku, da se je peljala, in nihče ni bremzal. Videla je, da nasproti prihajajo delovodja in še dva možaka. Zaradi prepovedi vožnje je na hitro zabremzala, voziček se je ustavil, zgornje deske na vozičku pa so se odpeljale z Ano vred v naslednjo kopo.

Dokler niso dobili halj, je bil predpasnik obvezen pri delu na Brestu. Sploh v tistih časih, ko ni bilo poceni kitajskih oblek na pretek. Če natančno pogledate Erikino levo roko boste videli, da brusi s “paklcam” in seveda smirkovim papirjem.

Od laka so bili predpasniki trdi, v hali je smrdelo, ker ni bilo zračnikov.

Slovarček:

• žlajf, bremza: zavora (pestrost slovenskega jezika)

Viri:

• Ana Ivančič

Kraj: Cerknica
Datum: 1958
Avtor: Vili Korošec
Zbirka: Ana Ivančič
Skenirano: 4. 5. 2014
Oblika: fotografija