Skip to content

1925 Požarevac – Kraljeva garda

18. 06. 2014
tags:

140504911O kraljevi gardi jugoslovanskega kralja je bilo že veliko napisanega, zato se bom omejila na nekaj osnovnih dejstev. Knez Miloš je priprave za formiranje svoje garde začel že leta 1829. Pisno je zaprosil nahijske kneze, naj mu pošljejo v Požarevac po šest stasitih mladeničev, ki bodo sestavljali “Knjaževsku gvardiju” (Knežjo gardo).

Hkrati jim je naročil, naj staršem teh mladeničev sporočijo, da jih bodo vpisali v šolo, jih naučili brati in pisati in pripravili za bodoče uradnike in častnike naroda. Prvi kadeti, ki so imeli tudi šest lastnih bobnarjev, so bili napoteni v gardsko šolo 25. aprila istega leta, ki je na ta dan prvič odprla svoja vrata. Dopoldan so imeli pouk, popoldan pa na polju vojaške vaje in urjenja.

V Požarevcu je bilo 73 gardistov, ki so sestavljali Prvo pešadijsko gardo. Druga skupina 76-tih gardistov pa je bila nastanjena v Kragujevcu in je predstavljala Drugo pešadijsko gardo. Prva pešadijska garda je bila formirana na Đurđevdan (6. maja 1830) in s tem označila začetek garde. Le ta je pod različnimi imeni živelja dalje še v naš čas: na začetku so se imenovali Miloševi fantje ali “bećari”, Gvardija, Knežja garda, Kraljeva garda, Gardijska brigada vrhovnega štaba NOV in partizanskih odredov Jugoslavije, Garda JA. Dandanes je to Garda Vojske Srbije in ponosno slavi dan svojega nastanka.

Narodna pesem “Marširala kralja Petra garda” je bila njihova himna.

Marširala, maršilrala kralja Petra garda,
Marširala, maršilrala kralja Petra garda.

Korak ide za korakom
a ja junak za barjakom.

Boj se bije, zastava se vije, za slobodu Srbije,
boj se bije, zastava se vije, za slobodu Srbije.

Gledale ih, gledale ih beogradske dame,
gledale ih, gledale ih beogradske dame.

Klekle dole, klekle dole pa se Bogu mole,
klekle dole, klekle dole pa se Bogu mole.

140504911-001Smotra – kdor je bil pri vojakih, bo že vedel, kaj to pomeni. Gardisti, pripravljeni na pregled. S primerjavo fotografij sem tudi določila prvotnega lastnika fotografije Antona Ivančiča – stoji takoj desno od oficirja. Morda sem se pa zmotila.

Po ukazu kneza Miloša so bili gardisti oblečeni v nove “mundire” (bluze, ki so jih zanje že prej sešili). Glede na to, da so morali biti vsi visoki najmanj 172 centimetrov, to najbrž ni predstavljalo problema.

140504911-002Ne vem, ali so oficirji v tistih časih že imeli adjutante, ampak škornjev si zagotovo ni čistil sam. Svetijo se pa tako, da jih na soncu brez sončnih očal ni priporočljivo gledati. Še v JLA so imeli oficirji navado govoriti vojakom, “da se sija ko sunce!” (naj se sveti kot sonce!) Pa kar koli že.
140504916Uniforma gardista je imela zelen plašč, bluzo z rdečim podsvitkom (verjetno je mišljen ovratnik), rdeče hlače, čevlje, imenovane “topanke”, rdeče kape s ščitnikom, “kar je vse tisočkrat lepše in boljše kot uniforme turške vojske”, kot je zapisal grof Ištvan Sečenji, ko je obiskal kneza Miloša. Srajce so morali prinesti od doma. Za tiste, ki jih niso imeli, so jih sešili v Kragujevcu in poslali v Požarevac, nekaj pa so jih sešili v samem Požarevcu.
140504916-001 Anton Ivančič je bil lep in pogumen gardist. Prejel je dve odlikovanji.

140504916-002 Da bi bil bajonet lepše viden, ga ni pustil prosto viseti ob boku, temveč ga je naslonil na roko.

Slovarček:

  • nahija: najmanjša administrativna enota Osmanskega cesarstva, nekaj podobnega kot današnja občina. Običajno je zajemala približno deset vasi, zbranih okrog večjega naselja ali mesta. V času nastanka garde je bila največja Požarevska nahija.
  • Đurđevdan: Jurjevo – Cerkev se na ta dan spominja smrti sv. Jurija, ki so ga obglavili pred mestnimi vrati. Pravoslavna cerkev pa praznuje ta praznik 6. maja. Najbolj poznan Đurđevdan je iz pesmi ansambla Bijelo dugme.
  • NOV: narodno osvobodilna vojska
  • JA: jugoslovanska armada
  • adjutant: pribočnik, purš – vojaški poklic, ki označuje vojaško osebo nižjega čina, katerega glavna zadolžitev je pomagati nadrejenemu oziroma vojaški osebi z višjim činom. Medtem, ko v nekaterih oboroženih silah adjutant predstavlja dejanski čin, pa je večinoma le oznaka položaja.

Viri:

Kraj: Požarevac, Rakek
Datum: 1925
Avtor: neznan
Zbirka: Ana Ivančič
Skenirano: 4. 5. 2014
Oblika: fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: