1962 Podcerkev – Rihtarjeva ujna
Sliko, ki jo hrani Slovenski etnografski muzej, je leta 1962 v Podcerkvi posnela Pavla Štrukelj in strokovna oznaka njene vsebine je “pripovedovalka”. Na njej vidimo starejšo žensko v delavniški opravi, ki sedi z zgaranimi in glidastimi rokami položenimi v krilo na lahkem stolu iz okroglega lesa.
Zame slika pomeni veliko več: Na njej je Rihtarjeva ujna na domačem dvorišču, v ozadju je Gregorinova hiša, kamor je leta 1954 vsako nedeljo hodila malodane vsa vas poslušat radijsko oddajo Po željah … Tam sem prvič slišala Avsenikovo Bila sva mlada oba … Še dva fantiča sta na sliki, mogoče Gregorinova Franci in Vinko ali pa kakšna druga. Pa Knavsov plot … Kako dobro sem poznala te obraze, te zidove, to prašno pot in jarek ob njej, te strehe, plotove …!
Rihtarjeva hiša stoji ob cesti in od nje jo še danes loči precej visok kamnit zid, ki se vidi tudi na sliki. Nanj smo mulci vedno znova in neutrudno skušali splezati, še zlasti, ker je bilo prepovedano in nevarno. Na nasprotni strani vaške poti ob Knausovem vrtu in Točkovi hiši je bil globok jarek, po katerem je ob nalivih drla voda, ki je spominjala na mlečno kavo in ko je dež ponehal, smo otroci hiteli broditi po tisti brozgi, ne glede na to, kako glasno so odrasli vpili na nas, da bomo dobili garje. Včasih je tam ostalo nekaj vode še naslednjih nekaj dni in šele ko smo v njej videli gomazeti drobcene živalce, najbrž ličinke komarjev, se nam je res zagnusila in poiskali smo si drugo zabavo … Nosili smo drug drugega cumeli, tolkli na Blaževem pločniku papriko iz koščov opeke ali talerčke iz čarobnih pokrovčkov od kokte, ki je prav takrat prišla na trg.
Jaz sem še posebno rada hodila k sosedom Blaževim, ki so bili z mojimi starši prijatelji v dobrem in slabem … Blaževa teta mi je včasih v debelo skodelico z ročajem, kakršne so imeli za čaj, dala ješprenja. O, kako je bil slasten! Pri nas nismo imeli zemlje, nismo sejali ječmena in torej tudi nismo imeli ješprenja. Ne vem v čem je bil drugačen od poznejših ješprenjev v mojem življenju, a nobeden več ni bil tako dober. Tudi kruh je bil tam drugačen: naš je bil hlebec, enkrat na teden spečen v peči iz enotne moke iz trgovine in spodaj siv od pepela. Toda ko so pri Blaževih kupili nov, bel emajliran štedilnik znamke Tobi, je Blaževa teta v njegovi pečici pekla kruh iz domače moke v protfanu, ki je bil po dnu namazan s svinjsko mastjo! Lahko bi ga pojedla pet kosov …
Strašno sem radovedna, kaj je ujna takrat povedala raziskovalki … v tistih časih so znali stari ljudje tako zanimivo pripovedovati! Lahko si ždel na peči ves večer in pridrževal dih, da ne bi preslišal ničesar o cuprncah, škupniku, mrličih, strahovih in duhovih, cahnih in procesijah brez glav. Pa o vojskah in starih časih, hudini ki so jo morali ljudje preživeti in korajžnih fantih, kontrabantarjih, godcih in plesih, kakršnih ne bo nikoli več … Takrat so se razgovorili, čez dan pa so bili bolj molčeči, vsak je hitel za svojim delom.
Pri Rihtarjevih so ob nastanku te slike najbrž nekaj popravljali v hiši: vidimo kose lesa na kupu in vmes čudovito izrezljan kos vratnega krila, na desni strani pa se zdi, da je pokonci postavljena truga za razsute tovore, s kakršno so vozili krompir in peso z njiv ali pesek iz peščenka …
Slovarček:
- glidast: z odebeljenimi sklepi, artritičen, revmatičen
- hudina: trpljenje
- cumeli: nošnja otroka na hrbtu, okobal, cucu-bacu, ciku-baku
- talerček: krožniček
- enotna moka: vrsta moke, najcenejša v tistem času
- protfan: pekač
- zaflikati: zakrpati
- pendlarca: ura z nihalom (lat.: pendulum – nihalo)
- kviht: utež
- truga: krsta, tukaj: večji masiven lesen zaboj, ki se je prilegal na vprežni voz
- taužentkunštlar: mojster za vse
- kontrabantar: tihotapec
- lon: plačilo
Kraj: Podcerkev
Datum: 1.-15. 8. 1962
Avtor: Pavla Štrukelj
Zbirka: Slovenski etnografski muzej, Teren 19, F0000019/334
Skenirano: neznano (Slovenski etnografski muzej)
Oblika: skenirana datoteka
RSS - Posts
Milena, ali veš razlago za: teta, stric, strina, ujec, ujna?
Kolikor jaz poznam, sta teta in stric očetova brat ali sestra, ujec in ujna pa sestra ali brat matere. To sem si zapomnila s pomočjo nekakšne pesmice, ki jo je mama prinesla od doma: “Stric-uejc, matern brat… ”
Ampak saj veš: za otroke je bila teta vsaka odrasla ženska, ki ni bila mama ali stara mama in stric vsak odrasel moški, ki ni bil oče ali stari oče, ne glede na sorodstvo. Ni mi pa jasno, kako se je reklo ujčevi ženi – je bila tudi ona ujna, ali samo navadna teta. Prav tako nisem prepričana glede rabe besede ujček – je bila zgolj ljubkovalnica ali pa je označevala tudi stopnjo sorodstva, recimo ujca v drugem kolenu, podobno kot pri bratrancih: pravi bratranec in mali ali mrzli bratranec… Verjetno pa je bilo od kraja do kraja, mogoče celo od družine do družine različno. Cela znanost…
Aja, strina je pa očetova sestra ali pa stričeva žena, vsekakor ženska sorodnica po očetovi strani,
Milena.čudovit prispevek,…..ali je ujna mama od Ludvika Gregoriča??
Rihtarjeva ujna je bila žena Tomaža Sterle, o katerem je bil že objavljen prispevek- 1939 Podcerkev-Pogreb Rihtarjevega Tomaža. Bila sta brez otrok. Ludvikova mama pa je bila Tomaževa sestra, v kolikor mi je poznano to sorodstvo.
Draga Anita, hvala. Tudi sama sem nekoliko poizvedovala in seveda prišla do enakih podatkov: Rihtarjevi ujni je bilo ime Terezija Strle in je bila svakinja Ludvikove mame Terezije Gregorič.
Rihtarjeva ujna je bila doma od Gregorinovih.