Skip to content

1948 Podcerkev – Postavljanje cimpra za zadružno štalo

14. 03. 2018

Pri Gregorinovih v Podcerkvi hranijo dve sliki iz leta 1948, ki prikazujeta postavljanje ostrešja na zgradbi za hleve Obdelovalne zadruge Ulaka. Ne bi si upala trditi, a najbrž je sliki posnel vaščan Podcerkve Fanc Truden – Hlepinov. Na slikah so člani obdelovalne zadruge ter ekipa tesarjev in zidarjev.

Ignacij Štirn, tesarski mojster na prvi sliki nadzoruje dviganje sestavljenega dela ostrešja, ki še stoji poševno, na drugi sliki pa je že povezan z drugimi deli.

Na prvi sliki je skrajno desno Urhov stari oče – pisali so se Škrbec, levo od njega pa zidar Janez Kočevar, Matjon iz Podloža. V ospredju je mojster Ignac Štirn, tisti, ki element ostrešja podpira z letvijo, je mogoče Stanko Hace – Točkov.

Obdelovalna zadruga Ulaka bo dobila novo poslopje. Razen pridnih rok, znanja, kakšnega škripca in nekaj preprostega orodja delavci in mojstri nimajo ničesar, a stavba vseeno raste. Stavbo, ki na slikah šele nastaja, so nedavno podrli, a je pred tem marsikaj doživela. Najprej je bila zadružni hlev, potem nekaj časa podjetje Remont in nazadnje stanovanja priseljenih delavcev.

Na drugi sliki je zadaj Mlakarjev skedenj, zagotovo pa ni na njej bližnjega Jakopcovega, v katerem so našli zapisano letnico 1806 in še stoji. (Sploh so stari podcerkavski – in drugi – skednji del dragocene stavbne dediščine naših vasi, ki jim dajejo značilen pečat. Lepo jih je videti, tako urejeni so: vsi enako visoki, z enakim naklonom strehe, enake posivele lesene stene in podobna vrata, le line se razlikujejo. Velja za tiste, ki niso bili z obnovami bistveno spremenjeni oziroma povečani).

Predsednik po vojni ustanovljene Obdelovalne zadruge Ulaka, ki je pokrivala vasi Podcerkev in Dane, je bil Franc Bavec – Gregorinov, člani pa med drugim Bločanovi, Točkovi, Rihtarjeva ujna, ki je v od krav in druge živine ločenih hlevih skrbela za prašiče, Baragov Janez, ki je imel v zadrugi bika in konje; Andretov Jakob je imel tam dva para konj. Stari oče Jakobcov iz Dan je imel v zadrugi krave in teleta. Pa Bločanova Francka, poročena Kovač je tudi delala tam. V zadrugi sta bili tudi Pavličeva mama in Enžicova teta.

Okoli leta 1954 je zadruga razpadla oziroma bila ukinjena. Ivan Paternost iz Starega trga je le malo pozneje v tej stavbi – gotovo po direktivi – organiziral podjetje Remont: to je bilo podjetje, ki je proizvajalo gradbeni material, in sicer cementne strešnike in glinaste zidake, zgoraj v stavbi s slike pa so bile najprej pisarne, vsaj zdi se mi tako, pozneje pa so tam stanovali delavci, ki so si sami uredili stanovanja nad nekdanjimi hlevi. V Remontu so poleg domačinov že delale mlade ženske iz Loškega Potoka – Pavla Zabukovec iz Malega Loga, Karla Matevžincova, Micka Zakrajškova – Mima … Za delom so v Loško dolino prišli tudi Dalmatinci in Kastavci, ki so delali predvsem poti.

V prostorih Remonta so delali betonske strešnike. Tone Šepec iz Starega trga, ki je bil zidarski mojster, je vodil delo. Otroci, ki so tudi sicer radi opazovali, kaj se dogaja, so dobili nalogo, da so drgnili oziroma čistili modele za strešnike in jih mazali s petrolejem, da se beton ni prijemal. V Remontovem skednju, postavljenem nekoliko iz vasi, so izdelovali zidake. Delavci so pod vasjo na njivah, ki jim rečejo Kračce, kopali glino. Od tam so bile čez kolovoz proti Nadlesku po poševni leseni konstrukciji napeljane tračnice in po njih so vozili ilovico z vagončki v prvo nadstropje skednja. Zmetali so jo v velik stroj z valji, ki je glino mlel, da je postala gladka in jo potem spuščal v spodnje nadstropje v obliki glinastega traku, ki je bil debel in širok kot zidak, tam pa so trak razrezali na posamezne opeke. Te so delavke pobirale in vozile na sušenje. Zidaki so nekaj časa ostali na policah treh lesenih sušilnic, potem pa so jih zvozili v bližnjo peč, ki je gorela noč in dan. V njej sta spodaj kurila Baragov in Andretov oče, zgoraj pa se je pekla opeka.

Skedenj, ki je stal na koncu vasi, so pozneje prestavili v Pudob in še stoji. Bil je ozko in dolgo poslopje, v katerem so po prenehanju dela ostali vagončki in otroci so se z velikim užitkom vozili z njimi, dokler jim niso prepovedali, vagončke pa umaknili ali oddali kdo ve kam.

V Remontu so okoli leta 1960 delali še: Vili Šumrada kot vzdrževalec, Jurjev Ivan (Žagar), Rihtarjev Dušan (Jardas), Broni Baragova in še kdo, čigar ime se je pozabilo.

Prvi od leve je Franc Bavec starejši, Gregorinov ata, predsednik Obdelovalne zadruge Ulaka. Poleg njega je Anton Kočevar, Matjonov iz Podloža, zadaj je Urhov oče, Janez Škrbec. Z rokami v bok pa stoji Ignac Štirn, tesarski mojster. (Pri njem se je za tesarja izučil tudi moj oče, še pred vojno. Nedavno sem našla dokument, v katerem Štirn potrjuje, da je Jakob Mulec od – do – delal pri njem in dodaja, da je bil z njim “jako zadovoljen”…). S hrbtom proti gledalcu je obrnjen Jakob Kotnik, Andretov ata.
Zadaj se vidi streha Urbanovega skednja. Kdo vse so možje na sliki, pa ne vemo, vsaj zagotovo ne.
Lastnik slike je Franc Bavec, Gregorinov iz Podcerkve.

Viri:

  • Bavec Franc ml., Podcerkev, julij 2017, februar 2018, ustno

Kraj: Podcerkev
Datum: 1948
Avtor: ni znan, mogoče Franc Truden
Zbirka: Franc Bavec
Skenirano: 5. 7. 2017
Oblika: fotografija

Advertisements
One Comment leave one →
  1. Anonimnež permalink
    14. 03. 2018 16:00

    Naši vaščani pridni bili in so še!!

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s

%d bloggers like this: