1935 Brno – Študentska izkaznica

Absolventov srednjih tehniških šol takrat pri nas niso sprejemali na ljubljansko fakulteto (le gimnazijce), tudi zaradi tega so odhajali študirat v tujino – tudi v Brno in Prago; nič nenavadnega, saj so obstajali zelo bogati češko-slovenski stiki na vseh področjih. Tam so študirali tudi študentje iz drugih delov takratne Jugoslavije.Menda je bil študij v Brnu relativno najcenejši, cenejši od študija v Pragi in še cenejši od študija drugod po Evropi. Narodnostna struktura študentov je bila kar pestra. ČVTŠ v Brnu je imela po področjih štiri glavne oddelke:

1. gradbeništvo – nizke gradnje, hidrotehnika in zemljemerstvo
2. strojništvo in elektrotehnika
3. kemija
4. arhitektura in gradbeništvo – visoke gradnje

Danes bi te oddelke označili za fakultete [2]. Visoko šolo so krajše pogovorno imenovali kar Tehnika Brno.

Če prelistamo indeks vidimo, da so poslušali v prvem letniku študijskega leta 1935/36 deset predmetov. Poleg Matematike, Opisne geometrije, Tehniške fizike, Statike, Strojniškega risanja, Mehanske tehnologije in Enciklopedije tehniške kemije so poslušali tudi Osnove zemljemerstva in Nacionalno ekonomijo. Zanimivo je, da so v letnem semestru poslušali tudi eno uro na teden predmet Praktična fotografija (Praktická fotografie), vaje iz tega predmeta pa so imeli dve uri na teden. Predaval jim ga je znameniti profesor Jaroslav Bouček, ki je postal leta 1935 docent za področje fotografije. Istega leta je izdal knjigo z naslovom Praktična fotografija: Za slušatelje visokih šol, amaterske in poklicne fotografe.

Marjana je fotografiranje navdušilo, zato si je kupil fotoaparat znamke Kodak. Lepo je dokumentiral študentska leta s fotografijami v albumu. Posnel je tudi nekaj profesorjev med predavanji, med njimi pa nisem našel profesorja Boučka. V Brnu je dočakal tudi zgodovinske dogodke pred zasedbo in ob nacistični zasedbi Češkoslovaške. V albumu je poleg fotografij maja 1938 tudi zapisal: “Začenjajo se usodni dnevi ČSR. Spopadi z Nemci. V mestu so postavili sirene in se pripravljali na plinske napade. Vojaški avtomobili so švigali po ulicah.” Po dokončni zasedbi Češkoslovaške 15. marca 1939 je posnel nekaj fotografij Brna, nad katerimi je zapisal:“Morana pa ni bila zadovoljna s krvavo daritvijo v oktobru 1938 – zahtevala je nove obete …” 

Bolečo krizo ob Münchenskem sporazumu in dogodkih po njem so jugoslovanski študentje v Češkoslovaški republiki občutili kot krizo bratskega naroda in grozečo nevarnost, ki je že pretila tudi njihovim lastnim narodom in njihovi domovini. To so izražali na številne odmevne načine, med drugim tudi s pripravljenostjo, da bi se borili za neodvisnost Češkoslovaške. Toda nemško okupacijo so na Češkoslovaškem doživeli le zelo redki študentje iz Slovenije in Jugoslavije. Po poletnih počitnicah namreč večina jeseni 1938 ni dobila vizuma za potovanje v Češkoslovaško republiko. [3] To pomeni, da je bil Marjan med tistimi redkimi študenti, ki so vendarle dobili vizum. Ko so novembra 1939 zaprli češke visoke šole in tudi ČVTŠ, je bil prisiljen končati študij na Nemški visoki tehniški šoli v Pragi.

Nekoč sta se Marjan in njegov kolega Gaston Liemert mučila z matematiko. Pripravljala sta se na izpit. V sobi sta imela tablo, na katero sta pisala s kredo in jima je bila za dober študijski pripomoček. Bila sta vztrajna, toda kar sta poskušala razrešiti, jima nikakor ni uspelo. Vrata v sosednjo sobo so bila le priprta. Naenkrat se oglasi iz sosednje sobe Gastonov brat Karel. V hipu jima je stresel iz rokava, kako se pride do rešitve. Obnemela sta. Brat je bil zelo bister, vendar ni študiral. Bil je rudar in očitno zelo inteligenten človek.

ČVTŠ je dobila leta 1937 naziv Češka visoka tehniška šola dr. Edvarda Beneša, kar je razvidno iz žiga na zadnji strani, kjer so vpisali uspešno opravljen prvi državni izpit. V letih od 1918 do 1938 je postala cenjena in priznana visoka šola. [4] Na njej so predavali eminentni profesorji in je nudila za tisti čas široko tehniško znanje. Pojasnila k nekaterim predmetom v indeksu so navedena spodaj v slovarčku. Uspešni študentje so bili delno ali povsem oproščeni šolnine, kar je vidno tudi v tem indeksu (žigi na spodnjem robu ob zaključku letnih semestrov).

Klikni za pregled Indexa