1966 Cerknica – Na Kostelinovem klancu
Fotografijo je v zimi leta 1966 posnel Štefan Bogovčič. Postavil se je na Kostelinov klanec in v fotoaparat ujel otroke, ki so se sankali po Cibkovem klancu.
Nekako na sredini Kostelinovega klanca se namreč proti Rutarjevemu mlinu odcepi Cibkov klanec, ki je krajši od Kostelinovega. Mnogokrat rečemo Kostelinovemu klancu Šarcov klanec, imenovanem po znanem kovaču Šarcu, ki je imel kovačijo na klancu nasproti Cibkovega skednja. Pravijo, da je Šarc nekoč koval celo konje Karadžordževičev v Beogradu.
V tistem času je bil promet zelo redek, po Cibkovem klancu ga pa sploh ni bilo, zato je bilo sankanje po njem njem varno.
Pa tudi na Kostelinovem klancu so se zelo poredko zaslišali kraguljčki, ki so naznanjali, da se bližajo sani. Takrat smo se ustavili in gledali v mačka, ki je zaviral sani. Maček je namreč naprava, ki je pritrjena na levi sanici. Maček je imel običajno dva zoba. Pred klancem je furman spustil mačka in stopil nanj, da sta se zoba zagrizla v sneg in na ta način zavirala. Potem je ostala na sankališču sled, ki se je zaradi sankanja sčasoma zabrisala. Včasih pa je maček tudi vrgel iz cestne podlage nekaj peska in drobnega kamenja. To je bilo takrat, kadar je maček le pregloboko zarezal v sneg tako, da sta zoba mačka predrla snežno plast in zagrabila vrhnji sloj makadamske ceste.
Kraj: Cerknica
Datum: 1966
Avtor: Štefan Bogovčič
Zbirka: Zlatko Bogovčič
Skenirano: 8. 5. 2016
Oblika: fotografija




Ali gre klanec za otroci navzgor ali navzdol?
Všeč mi jeVšeč mi je
Navzdol.
Všeč mi jeVšeč mi je
Branko Štrukelj je spoznal naslednje sankače (od leve):
Cvetka Martinčič — Štefanova hči,
Tatjana Opeka,
Zlatka Kralj in
Andrej Mele.
Všeč mi jeVšeč mi je