Skip to content

1955 Cerknica – Krompirjevo leto

6. 02. 2019

Kakor je videti, je bilo leto 1955 krompirjevo leto. Slika je nastala na Bajčkovi njivi, pred Dolenjo vasjo. V ozadju se vidi Kuskova hiša, danes je tu policijska postaja. Krompir je bil lep, debel in dosti ga je bilo. Predvidevam, da je bil glavni namen nastanka fotografije dobra letina krompirja in posledično zadovoljni pridelovalci, ki so bili s tem poplačani za svoje delo.

Izkopan krompir so pobrali, ga s košarami znesli na kup ter počakali, da se je posušil. Po tem so ga, vsega obenkrat, naložili na za to pripravljen voz in ga odpeljali domov. Najtežje delo je bilo s tem končano, doma ga je bilo treba le še prebrati, se pravi ločiti debelega od drobnega in izbrati semenskega za naslednje leto.

Ves pridelan krompir se je shranjeval v kevder, v za to pripravljene lesene pregrade ali v jamnico, ki je bila prav v ta namen izkopana v podu določenega prostora v pritličju hiše. V naši stari hiši je bila taka jama narejena v podu kuhinje, pri Likarjevih v Dolnjih Otavah je bila v podu štibelca, nekje drugje v veži in podobno. Pokrita je bila z lesenim pokrovom, v jamnico pa se je spuščalo po leseni lojtrci. Predvsem je bilo pomembno, da je bil krompir shranjen v temnem in primerno vlažnem prostoru s stalno zemeljsko temperaturo, saj je v takih pogojih ostal čez zimo čim dlje svež, lep in zdrav. Poleg tega pa v takih pogojih tudi ni prehitro kalil, kar je bilo neko nepisano merilo za dobro klet. Seveda so čez zimo v takih prostorih shranjevali tudi druge podobne poljščine, kot so repa, koleraba in korenje.

Danes pravimo, da se da krompir pripraviti na tisoč in en način, nekoč ni bilo ravno tako, je bil pa dostikrat na mizi. Običajno so ga pripravljali in kuhali v oblicah, največkrat narezanega na polovice in neolupljenega. Dostikrat se je skuhal na župi ali pa je bil pripravljen kot zaroštan krompir, oziroma zabeljen z moko in čebulo, prežgano na svinjski masti. Tudi krompirjevi žganci, zabeljeni z ocvirki, so bili v zimskem času pogosti. Pri tem je bilo pomembno, da so bili takrat vsi doma, ker so se krompirjevi žganci zmeraj jedli skupno, iz iste sklede, postavljene na sredini mize. Koliko na debelo so bili žganci zabeljeni pa je bilo odvisno od števila ust in koliko masti in ocvirkov je dal prašič. Okoli tega je tudi bila tudi navada, da je bolj prefrigan jedec skledo sunkovito zavrtel in s tem dosegel, da so se ocvirki stresli na njegovo stran. Ali pa je prefriganec med jedjo žgance spodkopal z žlico, tako da so se ocvirki prevrnili k njemu. Ker so bili krompirjevi žganci močna hrana, so jih velikokrat skuhali tudi za kosce in jim jih odnesli na njivo. Seveda je bil krompir sestavina tudi pri drugih jedeh, tako kot je še danes, le da takrat ni bilo izbire, kar se je skuhalo, se je tudi jedlo.

Odbran, drobni krompir je bil hrana za prašiče. Kuhal se je v kotlu, skupaj z repo in korenjem. Če je drobnega krompirja za prašiče zmanjkalo, se je uporabil tudi debeli, saj se je moral prašič do zakola čim bolj zrediti. Nemalokrat se je zgodilo, da so morali kotel stražiti. Ko je šla kuha h koncu, so otroci zelo radi jemali krompir in je obstajala možnost, da ga bo za prašiče premalo.

S krompirjem in drugo hrano je bilo potrebno ravnati racionalno in preudarjeno, da jo je bilo čez zimo dovolj. Zato so bili ljudje v tistih časih vselej veseli dobre letine in zaskrbljeni, kadar ta ni uspela, ker je bilo od nje odvisno preživetje. Pa še to: narezane rezine surovega krompirja so uporabljali tudi za blaženje bolečin pri vnetih in oteklih očeh.

Otrok s košaro je Zvonko Mele, sin takratnega znanega cerkniškega obrtnika Tonija Meleta. Poleg klečita Anton Žnidaršič – Bajčkov ata, ki je bil cerkniški krojač in Viktor Klamer, ki smo ga v Cerknici najbolj poznali kot pilota. Svojo letalsko pot je začel v vojnem letalstvu JLA in jo nadaljeval kot pilot potniških letal pri civilnem letalskem prevozniku JAT (Jugoslovenski aerotransport), kjer je delal do upokojitve.
Marica Klamer poročena Urbas, Viktorjeva sestra in Tončka Žnidaršič. Tončka sedi na košari, s katero so pobirali krompir in ga nosili na kup.

Košare s slike so bile spletene iz leskovih viter in dna iz bukovega lesa. Zaradi tega so bile te košare težje in so prenesle večje obremenitve ter so služile namenu dlje časa kot košare, spletene iz vrbja.

Slovarček:

  • obenkrat: kar se zgodi samo enkrat
  • kevder: klet
  • jamnica: zasipnica, podsipnica
  • štibelc: manjša soba z vhodom iz glavnega stanovanjskega prostora v kmečki hiši
  • veža: prehoden prostor v poslopju za vhodnimi vrati
  • lojtrca: manjša lestev
  • župa: juha
  • zaroštan: dodati jedi prežganje
  • prefrigan: prebrisan, zvit
  • vitre: tanek trak lesa; cepiti, klati palico v vitre
  • vrbje: vrbovo grmovje, drevje, vejevje

Viri:

  • Joži Mele

Kraj: Cerknica
Datum: 1955
Avtor: neznan
Zbirka: Joži Mele
Skenirano: 13. 1. 2019
Oblika: fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: