Skip to content

1952 Cerknica – Čakajoč na avtobus

26. 10. 2014

121125065Lepega poletnega dne leta 1952 je Toni Mele, na avtobusni postaji pred njihovo hišo v Cerknici, slikal skupino ljudi. Vsem je bilo skupno to, da so čakali na avtobus in se bodo nekateri odpeljali, nekateri pa so se prišli samo poslovit. Pa jim ni bilo skupno samo čakanje na avtobus, skupne so jim bile tudi sorodstvene vezi, vsi na sliki so v žlahti.

Kot je bilo že povedano, so vsi na sliki sorodnki in so na avtobusno postajo pospremili Albina Klammerja in njegovo ženo, ki sta se vračala v Sillian, mesto na Tirolskem v Avstriji, kjer sta živela. Kljub skorajšnjemu slovesu so vsi videti zadovoljni, saj je vsak tak obisk pomenil veliko. Obiski zdomcev v domovino so bili takrat bolj redki, na vsake tolku let, kot to rečemo pri nas. Pa ne zaradi tega, da ne bi imeli časa, kot je to razlog v današnjih časih, ampak zaradi oddaljenosti in načinov potovanj. Po kopnem se je potovalo večinoma z avtobusi in z vlaki s parnimi lokomotivami. Vse to je šlo bolj počasi in se je še tako kratka pot lahko razvlekla na cel dan ali več. Na takem popotovanju se je praviloma obiskalo vse sorodstvo, če je bila sreča, je obisk sovpadal s kakšnim praznikom in je bilo še bolj veselo. Pri tem so obiskali tudi grobove in podobno. Pa saj se podobno dogaja tudi danes, le da gre vse to bolj na hitro.

Slika lepo prikazuje stil oblačenja mlajših in starejših moških in žensk v tistem času. Mlajši so oblečeni bolj na komot, malo starejši elegantno, starejši tradicionalno bolj temno in precej zakrito. Zanimivi so tudi predmeti, ki jih držijo. Potovalni kovček je lesen, prevlečen z blagom, zapenja pa se z jermeni, zadrge takrat še niso poznali. Mama na levi strani drži mrežico, kakršno so takrat največkrat uporabljali za v trgovino. Mislim, da se je marsikdo še spomni, saj ni bilo hiše, ki je ni imela. Mrežico si lahko spravil v žep hlač, ko je bila prazna. Ko pa so jo začeli v trgovini polniti, pa skoraj ni bilo za verjeti, koliko se je lahko naložilo vanjo.Poleg te v drugi roki drži še volneno štrikano torbico. Tudi taka torbica je bila zelo priljubljena. Znana je bila po tem, da je bila preprosta in si jo s pisano vrvjo obesil čez ramo. Večinoma je bila v kombinacijo rdeče, bele in črne barve, s karo vzorcem ob straneh. Na spodnjem delu sta bila na obeh straneh cofa.

Možakar z leve strani nosi uro na verižici in kravato. Tako ni bil oblečen, ker je prišel pospremit sorodnika, ampak je po poklicu krojač in je že moral s svojim videzom pokazati, kako pomembna je njegova obrt.

121125065-001Z leve:

  • Joža Žnidaršič, žena Edvarda Žnidarčiča, v naročju drži hčerko Metodo.
  • Anton Žnidaršič – Bajčkov, po poklicu krojač.
  • Marija Žnidaršič – Bajčkova, Antonova žena.
  • Tilka Klammer, poročena Mele.
  • Marija Klammer, mama.
121125065-002  Z leve:

  • Žena Albina Klammerja (imena ne vemo).
  • Albin Klammer.
  • Dani Mele, v naročju drži nečaka Zvonka Meleta.
  • Edvard Žnidaršič – Bajčkov.
  • Ivanka Bajček, Edvardova sestra.
  • Marica Klammer, poročena Urbas.
  • Antonija Žnidaršič – Bajčkova.
Joži mi je povedala, da je po navadi pri njih slikal Bajček, vendar je fotografiranje obvladal tudi Toni Mele in da je tu zelo verjetno slikal prav on, ker ga na fotografiji ni.

Slovarček:

  • žlahta: sorodstvo
  • komot: udoben, udobno
  • štrikana: pletena

Viri:

  • Zvone in Joži Mele

Kraj: Cerknica
Datum: 1952
Avtor: Toni Mele
Zbirka: Joži Mele
Skenirano: 25. 11. 2012
Oblika: fotografija

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: