1928 Gornje Jezero – Spomin iz usodnega leta 1928

Brat mojega starega očeta France Mulec je bil eden od štirih sinov Matevža in Lucije, ki so odšli za zaslužkom v Ameriko. Trije so ostali tam za vedno, Jakob se je vrnil.

Ko pa je poleti leta 1928 stric France prišel na obisk, je – nemara za slovo in kot obliž na domotožje – napravil to fotografijo svojega sorodstva iz rojstne hiše. Spredaj sedita Francetova starša Lucija in Matevž, za njima sta mladi gospodar, Francetov brat Jakob in žena Marija, ki v naročju drži najmlajšo hčer Ivanko. Na skrajni levi stoji desetletni Jakob mlajši, ob njem v temni obleki z belim ovratnikom in obrobo najstarejša hči Štefanija, ki drži desnico na rami sestrice Marije.

Starima staršema pri kolenih stoji Matija, za katerega je na hrbtni strani slike nekdo pripisal, da se grdo drži, poleg očeta stoji sin Henrik – Henko, skrajno desno pa drugi sin Leopold – Polde, že takrat v svoji značilni samozavestni drži. To je edina fotografija, kjer sta na njej tudi moja prastarša Matevž in Lucija, pa še to sem do nedavnega spregledala.

Ker sem vedno znova očarana nad čudežem fotografije nasploh, ne samo stare, so me navdušili naslednji stavki:

“Tudi ko bom velik, bom verjel, da otroci na fotografiji živijo svoje življenje, ki nima nič z našimi življenji. Ni pomembno, v kaj smo odrasli, kaj delamo, s kom in kje živimo. Tam smo, prav takšni, kot smo bili takrat … in dogaja se vse, kar se je dogajalo.”

Zato je lepo pomisliti, da so otroci s te slike še naprej otroci in jim je prihranjeno vse kar jih je usodnega in hudega čakalo takoj za vogalom: požar, kriza, vojna, nesreče, bolezni, prezgodnja smrt. Čez dvajset let je živih le še dve tretjini oseb s te slike, rodilo se je resda nekaj malega podmladka, ki pa živi daleč proč, le na Jezero šele v prihodnosti prihaja komaj en otrok.

Vse na tej sliki je zdaj drugače, le klop, na kateri smo čez leta med počitnicami posedali pozno v noč, so vedno znova postavili, tudi ko je prejšnja zgorela ali izgnila, dokler je le bil kdo pri hiši. Hiša je bila po požaru obnovljena v podobni obliki kot prejšnja, le nadzidana, ostal pa je tudi kamniti portal z letnico 1882.

Zakaj beseda “usodnega” v naslovu ? Prav ko se je stric France tisto poletje vračal z ladjo v Ameriko – trajalo naj bi tri tedne – je v celoti pogorela njegova rojstna vas, ki jo je bil pravkar obiskal. Ko je dal fotografijo razviti in jo poslal sorodnikom v stari kraj, so bila čudovita rezljana vrata, ki jih je videti na fotografiji v ozadju le še pepel, hiša pa v ruševinah.

Stric France je bil v Ameriki poslovno kar uspešen, saj je imel svojo trgovino in mesarijo, pozneje tudi gostinski lokal, kjer je nastopal njegov sin, zasebno pa ni imel toliko sreče. Lokal je bil na Waterloo road, kot sporoča že malo obledeli žig na zadnji strani: Frank Mullec, Groceries and Meats, 168?13, Waterloo rd., Cleveland, O.  Ke? 3204(?) …

Viri:

• Sebastjan Pregelj: Elvisova soba, založba Goga Novo mesto, 2019

Kraj: Gorenje Jezero
Datum: julij 1928
Avtor: France Mulec
Zbirka: Milena Ožbolt
Skenirano: 5. 4. 2018
Oblika: fotografija