Skip to content

1956/57 Nova vas – 5. razred

17. 02. 2020
by

Kje in ob kakšni priliki je bila posneta slika, ne vem. Mislim, da je bilo to organizirano fotografiranje s profesionalnim fotografom.

Začetki mojega šolanja so bili vedno nekako nenadni, danes bi rekli “šok”. Star sem bil šest let in mirno pasel krave, ko so mi sredi avgusta povedali: “Naslednji teden greš v šolo”. Neka pametna glava je ugotovila, da če bi čakali, da dopolnim sedem let, bi bil naslednje leto sam v prvem razredu. V Cajnarjih sem zaključil peti razred, nato pa sredi počitnic zvedel, da bom nadaljeval šolanje v Novi vasi – ponovno v petem razredu. Spet je bil nekdo pameten, toda ugotovil je eno leto prepozno, da šola v Cajnarjih ni popolna osnovna šola in bi bil kasneje problem priti v srednjo šolo.

Torej – Nova vas, peti razred v šolskem letu 1956/57. Imel sem mamino kolo, voziti sem znal, prometne napotke mi je dal oče in pustolovščina se je začela.

S Kremence do Nove vasi je deset kilometrov, po bližnjicah samo devet. Na te vožnje imam prijetne spomine, ne spomnim se, da bi kdaj deževalo ali da bi kdaj moral krpati zračnice.

Pozimi sem bival pri stari mami na Rožančem. Od tam je bilo bliže, pa tudi družbo sem imel. Vsaj trije so tudi hodili v Novo vas. Pozimi smo hodili peš. Ta potovanja so bila zabavna. Na Ulaki smo se pridružili večji in v Blokah še večji skupini. Ne spominjam se, da bi uporabljali ime Velike Bloke. Če so Velike, bi morale biti tudi Male – torej samo Bloke. Tam smo se navadno ustavili, pogledali “bč” in prešteli ribe v njem ter se odžejali. V Novo vas je prispela kar velika gruča.

Domov se nam ni ravno mudilo, če je bila zamuda le prevelika, je sledilo obvezno vprašanje: “A ste šli čez vinčeremo?”. Na pobočju golega hriba nad vojašnico v Blokah je bil nekoč med vojno napis VINCEREMO, ki so ga izkopali Italijani in naj bi pomenil “Zmagali bomo”. Po vojni so ga zasuli in preko njega izkopali napis TITO. Ostal pa je šaljiv nadomestek za ime hriba.

Na šolo v Novi vasi ni veliko spominov. Nekaj utrinkov pa je v šestdesetih letih le ostalo.

Moj razred je bil v učilnici v prvem nadstropju na jugozahodnem vogalu. Šolske klopi za dva v treh vrstah.

Na mizah smo imeli črnilnike, ki jih je reditelj po pouku zbral na pladenj in jih nekam odnesel, naslednji dan pa prinesel nazaj. Poskusite si predstavljati katastrofo, ko se je spotaknil na stopnicah.

Nad vhodnimi vrati v šolo je bil električni zvonec. Z njega je visela žica, najbrž ozemljitev. Ugotovili smo, da zelo močno strese, če se je dotakneš. Ugotovili pa smo tudi, da če se primemo za roke v verigo, strese samo zadnjega. Tako je nastala popularna zabava, da je mnoge prihajajoče že pri cestnih vratih pričakal prijateljski dotik z električnim šokom. Potem pa so zvonec popravili.

Ravnatelj Čebohin je poučeval petje. Takrat ni bilo glasbenega pouka, ki bi učil, koliko strun ima kako glasbilo ali koliko otrok je imel neki skladatelj, ampak smo peli. Tudi za oceno smo peli. Učitelj Čebohin je s harmoniko hodil od enega do drugega in ocenjeval. Vsak je vstal in po svoji izbiri zapel neko pesem. Jaz sem zapel prvo kitico pesmi »Janez, kranjski Janez«. To je bil moj prvi in zadnji javni pevski nastop v mojem življenju in seveda neizbrisno vrezan v moj spomin.

Učiteljica Jolanda Udovič, poročena Lah, nas je pripravljala za nastop na množični prireditvi v Ljubljani ob Dnevu mladosti. Na dvorišču smo dneve dolgo v nekaj vrstah korakali, se obračali in mahali s palčkami z barvnimi trakovi. Iz Ljubljane se spomnim vprašanja: »Iz katerega društva ste?« in odgovora »Partizan« in nato malo jeznega poduka »Vsa telovadna društva v Sloveniji so Partizan, kulturna pa Svoboda, iz katere šole ste?«. Jolanda nas je spremljala v Ljubljano in tam jo je pričakal njen fant študent. Vzhičeno smo opazovali, kako sta se objela in poljubila. Najbrž nisem bil edini, ki je prvič videl tak ljubezenski prizor.

Počitnice so skoraj minile, bil sem v pričakovanju ponovnega srečanja s sošolci, ko so mi povedali: »V šolo boš naprej hodil v Starem trgu«.

Ko sem v Starih slikah naletel na sliko razreda v Novi vasi in omembo, da Boštjanov iz Nove vasi ni Rudolf France, sem poiskal svojo sliko. Ugotovil sem, da je to moj razred, ampak v nekem drugem letu. Moj peti razred je bil v šolskem letu 1956/57. Naslednje leto sem bil že v Starem trgu.

Obrazom sem dodal imena. Nekatere sem prepoznal, ker smo hodili skupaj – France Ponikvar iz Rožančega, Mirko in Anica Kraševec z Ulake, Herman z Runarskega pa razredničarka Fani, večino pa sem poskusil prepoznati po že objavljeni sliki. Nekaj je novih, nekaj jih manjka, zato naj se ta seznam jemlje z rezervo in ponovnim preverjanjem.

V mojem seznamu sem zamenjal Vido Modic in Anico Korošec, ker imam pač Vido iz Blok v takem spominu, mogoče pa se motim in zato predlagam pozorno preverjanje.

  • Tone Rudolf Lojze Lavrič, Runarsko1
  • Tone Zakrajšek
  • Vida Modic Anica Korošec, Ulaka1
  • Majda Ponikvar
  • Danica Zorc

Spredaj:

  • Franc Ivančič
  • neprepoznan Drago Pavčič – Rauhov, Runarsko1
  • neprepoznana
  • Anica Kraševec
  • Ani Korošec

Zadaj:

  • Lojze Ivan Marolt – Švrkec1
  • Jože Kovačič
  • Franc Zbašnik Zbačnik1

  • Marija Anzeljc
  • Fani Kraševec
  • neprepoznana Rezka (Terezija) Purkat, Nova vas1
  • neprepoznana Zdenka Purkat, Nova vas1

Spredaj:

  • Vida Žnidaršič
  • neprepoznana Verena Anzeljc, Studeno1
  • Anica Adamič
  • neprepoznana Frančiška Hiti, Metulje 1

Zadaj:

  • neprepoznan France Klun, Ravne1
  • Slavko Zakrajšek
  • Janez Zakrajšek
  • France Ponikvar
  • neprepoznan Tone Rudolf, Velike Bloke1

  • Miro Kraševec
  • Milan Prebil
  • neprepoznan Drago – Boštjanov, Nova vas1

Spredaj:

  • neprepoznana Anica Doles, Velike Bloke1
  • Olga Pavlič

Zadaj:

  • France Rudolf
  • Fani Jarc Zakrajšek
  • Herman
  • neprepoznan Adolf Žgajnar1

1Dopolnjeno 10. 3. 2020 s podatki, ki so jih v komentarjih prispevali bralci.

Prispevek je napisal: France Rudolf.

Slovarček:

  • : bəč, vodnjak, štirna

Kraj: Nova vas
Datum: 1957
Avtor: neznan
Zbirka: France Rudolf
Skenirano: 17. 1. 2020
Oblika: fotografija

11 komentarjev leave one →
  1. Vilma Dobrin permalink
    17. 02. 2020 08:53

    Pozdravljeni!
    Bločane vedno rada pogledam. Danes je tu tudi prošnja za pomoč. Za eno ime sem prepričana, da je pravilen priimek Zbačnik, ne Zbašnik. France je žal pokojni, Sva rasla v isti vasi in sva v sorodu.
    Na zadnji sliki zraven Hermana pa mislim, da je tudi naš sovaščan, Francetov sosed Adolf Žgajnar. Ampak naj še kdo preveri. Lep pozdrav.

    Všeč mi je

  2. France Rudolf permalink
    17. 02. 2020 14:48

    Vilma pozdravljena!
    Priimek Zbašnik je prepisan iz prispevka “Nova vas 1956/57 – 2.razred gimnazije”,
    tako da bo eventualni popravek veljal tudi tam.
    Ko ste omenili priimek Žgajnar, se je tudi meni prižgala tista lučka. Res je Žgajnar.
    Vesel bom, če bodo prepoznani tudi ostali “neprepoznani”, da bom obrazom, ki so mi nekateri še živo v spominu, dodal tudi imena.
    Lep pozdrav!
    France Rudolf

    Všeč mi je

    • Vilma permalink
      17. 02. 2020 21:58

      Pozdravljeni France!
      Sem 100% prepričana za priimek, ker je moj dekliški. Po domače je Čarden France. Adolf, Ado ga kličejo, je pa še sedaj tak. Po domače je Matičov. Čarden France je žal pokojni. Naj se najdejo imena tudi drugim. Lepo vas pozdravljam, Vilma

      Všeč mi je

  3. Drago permalink
    17. 02. 2020 15:07

    Na tretji povečavi, dekle v temni obleki z rožico, ki deluje bolj žalostno, je skoraj sigurno ena izmed Purkatovih dvojčic, kasneje poročena k Županovim iz Fare

    Všeč mi je

    • Anonimnež permalink
      17. 02. 2020 19:52

      Ne,ona ni od dvojčic ,ime ji je bilo Rezka dekliški priimek Purkat.Poročena je bila pri Fari.

      Všeč mi je

  4. Anonimnež permalink
    17. 02. 2020 16:44

    Purkatove dvojčici sta bili Marija in Dragica, roj leta 47. Pri Županovih je pa bila Rezka

    Všeč mi je

  5. Anonimnež permalink
    17. 02. 2020 17:04

    Na prvi povečavi ni Tone Rudolf ampak Lojze Lavrič -Runarsko.Vida Modic ni je Korošec Anica Ulaka. Druga povečava neprepoznan je Drago Pavčič-Rauhov Runarskodrugi je Ivan Marolt-Švrkec.Tretja povečava sta Terezija Purkat-Nova vas in Zdenka Purkat- Novavas. Četrta povečava pa so Verena Anzeljc-Studenec Frančiška Hiti-Metulje,France Klun-Ravne,in Tone Rudolf-Velike Bloke.Peta povecava je pravilno Drago-Boštjanov-Nova vas.Šesta povečava pa so Anica Doles-Velike Bloke,Olge Pavlič ni na sliki to je Milan Zakrašek-Škrabčein še Ado Žgajnar-Topol.Želim vam prijetne trenutke ob spominjanju na šolke dni Miro Kraševec-Ulaka. Lp pozdrav.

    Všeč mi je

  6. alojzmazij permalink
    18. 02. 2020 20:56

    Dolgo sem tudi sam gledal to sliko in hvala Bogu se je je lotil France Rudolf in s pomočjo komentarjev, predvsem pa dobrega spomina Mira Kraševca iz Ulake (Cerknice) dal prava imena zanimivemu razredu. Vidi se,da je sestavljen iz več generaciji, pač posledica takrat pogostih ponavljanj in reorganizacij. Ali ni bil to pravzaprav 1.razred nižje gimnazije ki je delovala v Novi vasi? Prehod na osemletno osnovno šolo je bil izveden v šol.letu 1958/59. Kaj pa razrednik ali razredničarka?

    Všeč mi je

    • France Rudolf permalink
      18. 02. 2020 21:48

      Ne spominjam se, da bi v Novi vasi sploh slišal besedo “gimnazija”. Hoditi v osnovno šolo ali v gimnazijo je tako velika in pomembna statusna razlika, da bi jo zanesljivo poznali vsi. Mogoče so takrat iz osnovne šole ustvarjali osemletko? Mi smo poznali samo osnovno šolo in sanjali o gimnaziji v Postojni ali pa srednji šoli kje drugje.
      Lep pozdrav!
      France Rudolf

      Všeč mi je

  7. alojzmazij permalink
    19. 02. 2020 12:02

    G.Rudolf, nižja gimnazija je seveda delovala v Novi vasi pred prehodom na splošno osemletno osnovno šolo. Podatke o tem sta mi poleg drugih posredovala France Hiti iz Škufčega, ki jo je obiskoval štiri leta in Škrabec France iz Nove vasi. Njegova soproga, učiteljica Ivica roj. Fabjani, je bila l. 1952 iz Starega trga prestavljena za učiteljico na nižjo gimnazijo Nova vas. Poglejte prispevek “Nova vas 1956/57 3.r. gimnazije” objavljen na Starih slikah 20.1. 2014. Ko sem začel hodit v prvi razred v Novo vas l. 1957 smo prvarčki, ki smo hodili v šolo popoldne, morali čakati v vrsti pred šolo, da so učilnico zapustili učenci dopoldanske izmene, ki smo jih z največjim strahospoštovanjem imenovali “gimnazijci”. Kako se svet spreminja, je slogan naše strani!

    Liked by 1 person

Trackbacks

  1. Cajnarje 1952/53 – Vsi razredi | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: