1964 Stari trg – Komedija Srečni dnevi

KUD heroja Iztoka Rakek je na oder Kulturnega doma Rakek postavil komedijo Srečni dnevi. Komedija je bila predstavljena na odrih po vsej bližnji in širši okolici in bila povsod toplo sprejeta.

Slika je nastala ob nastopu v Starem trgu leta 1964, ko so igralci obiskali spomenik NOB na Ulaki. Dramsko skupino so sestavljali Rakovški gimnazijci, pridružil se jim je njihov sošolec Matjaž Tanko, ki je stanoval v Pivki, obenem pa je obiskoval v tem času v Glasbeni šoli Rakek ure solo petja pri profesorici Boži Brecelj. Ona je tudi priskočila na pomoč ob zaključku vaj režiserju igre Metodu Arku. Sceno, (likovno opremo) naj bi zasnoval Alojz Egelj – Coc, tehnična pomoč (postavitve kulis, razsvetljava itd.) pa Miroslav Juvančič.

»Srečni dnevi« francoskega dramatika Pugeta, je lahkotna komedija. »Srečni dnevi« nas popeljejo prav v leta dozorevanja iz otrok v zrele ljudi, v leta brezmejne zaupljivosti in drobnih skrivnosti, prebujajoče se ljubezni in ljubosumnosti. Vse dejanje se odigra v enem samem dnevu med otroki dveh družin. Starši gredo na obisk k sorodnikom v sosednje mesto. Otroke, tri dekleta in dva fanta, pa pustijo doma. To so komaj prebujajoča se Pernette, po življenju in ljubezni hrepeneča Marianne ter zamišljeno resna Francine. Zraven njih še samozavestni in nekoliko domišljavi maturant Oliver ter naivni leni Bernard. Marianne ljubi Olivera; tudi Oliver njo, toda v svoji samozavesti ji tega ne pokaže in se skoraj norčuje iz nje. Da bi vzbudili v njem ljubosumje, si Pernette in Marianne izmislita tretjega fanta – letalca, ki da sta ga srečali pred časom v sosednjem mestecu in se je zaljubil v Marianne ter se z njo sestajal. Njuna domislica bi kmalu ostala brez uspeha. Toda naključje privede v hišo pravega letalca, ki povzroči zmešnjavo in kmalu bi se komedija spremenila v tragedijo, kajti v letalca se ne zaljubi samo Marianne, temveč tudi Francine in Pernette, ki bi si zaradi neuslišane ljubezni kmalu vzela življenje. Tudi domišljavi Oliver pokaže svojo pravo kožo. No, naposled se vse uravna in življenje se vrne na stari tir.

Na sliki stojita od leve:

• Matjaž Tanko – Michel Bouilhet,
• Leopold Frelih – Oliver Laprade.

Sedita:

• Saša Korošec – Marianne Gassin,
• Vida Brecelj – Pernnete Laprade.

Na sliki stojita od leve:

• Metod Arko (režiser),
• Pepi Krištof (maska).

Sedijo:

• Ana Meden – Francine Gassin,
• Marjan Valenčič – Bernard Gassin,
• Marija Orel (šepetalka).

Še slika za spomin pred samim spomenikom na Ulaki.

Res dober prispevek Milene Ožbolt o spomeniku najdete na strani »Stare slike 1962 – Ulaka – Pri spomeniku«.

Viri:

• SNG Nova Gorica
• Ana Kogej (rojena Meden)

Kraj: Stari trg
Datum: 1964
Avtor: Miroslav Juvančič
Zbirka: Miroslav Juvančič
Skenirano: 29. 1. 2020
Oblika: 2 fotografiji