Skip to content

1915 Galicija – Vzhodno bojišče

13. 08. 2020

Slika je nastala leta 1915 nekje v Galiciji. Pred barako so škafi in kotel, iz katerega se kadi para. V kotlu se kuha nekaj za pojest ali pa umazane obleke. Glede na razmere, ki so bile na bojišču katastrofalne, so vojaki lepo urejeni.

Kraljestvo Galicije in Lodomerije, znano pod imenom Galicija ali Avstrijska Poljska, je bilo ustanovljeno leta 1772 kot kronska dežela habsburške monarhije. Nastalo je vsled prve delitve Poljske. Po tretji delitvi te dežele 1795 je postala Galicija kraljevina pod habsburško vladavino. Galicija je latinizirano ime Halych-ije, kneževine srednjeveške Rusije. Prav tako je Lodomerija latinizirano ime kneževine Volodymyr-Volynskyi, ki jo je v desetem stoletju ustanovil Vladimir Veliki. Danes je Galicija razdeljena med Poljsko in Ukrajino.

Med prvo svetovno vojno so se tu bíli hudi boji med silami Rusije in centralnimi silami. Polki avstro-ogrske armade, v katerih so služili slovenski vojaki, so bili vključeni v 3. korpus, ki je leta 1914 odšel na vzhodno bojišče. Tam je sodeloval v bojih v Galiciji, med 18. in 23. avgustom pa na območju med rekama Vislo in Dnjestrom. V teh bojih je imela AO velike izgube. Tudi slovenske enote so bile zdesetkane. 17. pešpolk je izgubil polovico svojih vojakov. Tretji korpus se je umaknil prek reke San do Karpatov.

Oktobra 1914 je Avstro-Ogrska začela ofenzivo, da bi iz ruskega obroča rešila trdnjavo Przemysl na reki San. Mesto je bilo izjemno pomembna obrambna točka v Galiciji. Varovalo je prehode čez reko in železniško progo od Lvova proti Krakovu. Po začetnih uspehih se je bila avstro-ogrska vojska prisiljena umakniti na obrobje Karpatov in Beskidov. Zimske razmere so bile izjemno težke. Vojna je prešla v pozicijsko. Januarja in februarja 1915 pa je avstro-ogrska armada začela veliko ofenzivo v Galiciji z namenom osvoboditve Przemysla. Niso bili uspešni. Padlo je mnogo vojakov, mnogo je bilo zajetih, tudi Slovencev. Po šestmesečnem obleganju se je trdnjava Przemysl vdala. V bitki pri Gorlicah maja 1915 sta 11. nemška in 4. avstro-ogrska armada prisilili rusko vojsko k umiku. Avstro-Ogrska je ponovno zasedla Lvov in Przemysl. Julija se je začela velika avstro-ogrsko-nemška ofenziva, ki je potisnila Ruse daleč proti vzhodu. Tako se je bojna črta oktobra 1915 ustalila.

Za boje proti Rusiji in izključno na vzhodni fronti  so Nemci formirali Južno armado (Südarmee / Armeeoberkommando Süd / A.O.K. Süd)in sicer 11. januarja 1915. Razpuščena je bila 25. januarja 1918. Poveljstvo armade je bilo v Mukačevem, Stryi, Brežani, Hodorivu o katerem bom pisala posebej in Chortkivu.

Galicija je pozabljeno bojišče prve vojne. Vojaki so se borili na krajih, ki so bili blatni in mrzli kot na primer Przemysl, Lember in Karpati. Bila je bolj krvava fronta kot na Zahodu. V štirimesečni Brusilovi ofenzivi je bilo ubitih ranjenih ali zajetih približno dva milijona ruskih, nemških in avstro-ogrskih vojakov. To je približno enako ali več kot v veliki bitki pri Verdunu in Sommi skupaj.

Slovarček:

  • Centralne sile: Nemčija, Avstro-Ogrska, Osmansko cesarstvo in Bolgarija
  • Brusilova ofenziva: imenovana po ruskem konjeniškem generalu Alekseju Aleksejeviču Brusilovu; Leta 1916 je izumil nov postopek preboja frontne črte istočasno na več krajih (po njem se imenuje preboj Brusilova). V tem času je bil poveljnik vseh ruskih armad med rekami Pripet in Prut, njegove armade pa so ponovno zasedle velik del Galicije in celo Bukovino.

Viri:

Kraj: Galicija
Datum: 1915
Avtor: neznan
Zbirka: Maja Milavec
Skenirano: 10. 10. 2014
Oblika: fotografija

One Comment leave one →
  1. Anonimnež permalink
    13. 08. 2020 09:42

    Ker se da podelti zvezdice članku in fotografiji, pa naj bo ocena- odličen članek in super fotografija!

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: