Skip to content

1930 Stari trg – Ljudska igra Domen

16. 12. 2020

Povest Josipa Jurčiča Domen je dramatiziral Ivo Česnik in jo izdal v knjižici z naslovom Domen: ljudska igra s petjem v petih dejanjih pri založbi Jugoslovanska knjigarna leta 1929. Česnik je bil pisatelj, dramatik, odvetnik. Dramatika ga je zanimala, pisal je dramske tekste, v študentskih letih pa je nastopal kot igralec amater. Deloval je v Gorici, Novem mestu in v Švici. Ker so Sokoli postavili na sokolski oder igro Domen v tridesetih letih med obema vojnama, domnevam, da so jo naštudirali po Česnikovi dramatizaciji.

Josip Jurčič se je rodil (4. 3. 1844) na Muljavi kot sin revnih kmečkih staršev. Za literaturo ga je navdušil dedek, ki mu je v otroških letih pripovedoval zgodbe. Kot odličen učenec in dijak se je že v OŠ in v gimnaziji seznanjal z domačo in tujo literaturo. Pisati je začel že pri sedemnajstih letih. Njegov prvenec je bila Pripovedka o beli kači. Na Dunaju je študiral slavistiko in klasično filologijo, zaradi pomanjkanja denarja pa študija ni končal. Družil se je s Stritarjem in Levstikom. Ko je služboval v Ljubljani, bil je glavni urednik časnika Slovenski narod, je bil ob Franu Levstiku osrednja oseba v slovenskem kulturnem in političnem življenju. Umrl je star 37 let in je pokopan v Ljubljani na pokopališču Navje. Bil je zelo plodovit pisatelj, saj je v njegovem kratkem življenju izdal kar 45 literarnih del (romani in povesti). Njegov izvirni roman Deseti brat je bil izdan 1866.

Po njem je imenovan Jurčičev trg v Ljubljani, ulica v Novem mestu in Jurčičeva pot (Višnja Gora – reka Krka). Jurčičeva domačija je muzej na prostem in prikazuje življenje kmečkega prebivalstva. Je edinstven kulturni spomenik, ki ohranja videz slovenske kmečke arhitekture. Tu najdejo svoj prostor mnoge kulturne prireditve ter likovne in etnografske razstave.

Njegova povest Domen, ki se odvija v sredini 18. stoletja, je bila prvič natisnjena 1864.

Glavne osebe so:

  • Jurec – dober človek, Ankin oče
  • Domen – nezakonski sin gospoda Sove
  • Anka – Jurčeva osemnajstletna hči
  • Sova – hudoben in lakomen graščak
  • Meta – Domnova mati

Zgodba, ki se odvija okoli sredine 18. stoletja, govori o fantu Domnu, ki pobegne od gospodarja Jurce, pri katerem je hlapčeval. Pobegnil je, ker se je zaljubil v Anko, Jurčevo hčer, to pa njenemu očetu ni bilo všeč. Zgodba pa se začne zapletati, ko želi gospod Sova poslati Domna v vojsko. Ta pa od berača Urha izve tudi, da je gospod Sova njegov oče. To ga zelo prizadene, kasneje pa ga vojščaki tudi dobijo v svoje roke. To kmalu izve tudi Domnova revna mati Meta, ki pa zaradi žalosti, nesreče in revščine umre. Ko Domen pobegne iz vojske in izve za Metino smrt, se želi Sovi maščevati. S turškimi vojaki vdre v Sovin grad, nato pa ga Sova ustreli. Zgodba se konča tako, da umreta še gospod Jurca in gospod Sova.

Leta 2016 sem gledala predstavo Domen v letnem gledališču ob Jurčičevi domačiji na Muljavi. Nekaj letnih gledališč sem videla in od teh je name naredilo to najlepši vtis. Očarala me je pokrajina, naravne kulise (gozd), imenitna scena, domača govorica in igralci. Pred nami, gledalci, je oživela napeta zgodba, ki se je stopnjevala med Domnom, človekom polnim energije, ljubezni in sovraštva, in njegovim pokvarjenim in surovim očetom Sovo.

Takrat je predstavo dramatizirala in režirala takratna predsednica KD Muljava Tatjana Lampret. Pri vsem je seveda sodelovala prizadevna ekipa domačinov.

Med igralci so večinoma naši znanci iz igre Veleja.

Stojijo:

  • Ema Janežič,
  • Lojze Tomec,
  • Jože Avsec,
  • Vera Janežič.

Sedijo:

  • neznana,
  • Ela Mlakar,
  • neznan.

Stojijo:

  • Miloš Benčina,
  • Edo Šega,
  • Lojze Perko.
  • Sedijo trije neznani igralci.
Z imeni nam je zopet postregla Ana Tomec. Pogrešam letnico uprizoritve. Ker pa v igri nastopajo isti igralci kot v Veleji, menim, da so jo postavili na sokolski oder v tridesetih letih 20. stoletja.

Slovarček:

  • filologíja: veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov (npr. slovanska filologija / klasična filologija); veda, ki proučuje pisane spomenike, zlasti z jezikovnega in kulturnozgodovinskega stališča
  • plodovít: ekspr. ki veliko dela, ustvarja, zlasti na umetniškem področju: plodovit glasbenik, slikar

Viri:

Kraj: Stari trg
Datum: trideseta leta, pred 2. svet. vojno
Avtor: Alojz Tomec
Zbirka: Anda Tomec
Skenirano: 18. 3. 2012
Oblika: fotografija

Dodajte komentar

%d bloggers like this: