1966 Rakek – Pri Levstku

Na sliki je vhod v prodajalno »Škocjan«, ki jo je leta 1966 odprlo TP Škocjan Rakek. Kot izhaja iz napisa na tabli, so tu prodajali prav vse. Pravi trgovski center v malem. Sedaj, ko je cel svet tako zelo napredoval, pa na Rakeku še cveka ne moreš kupiti.

Devet-stanovanjski blok na sliki je v letu 1965 začelo graditi SGP Gradišče iz Cerknice in ga v istem letu tudi dokončalo. Še vedno stoji. Interesenti za nakup stanovanj so bili TP Škocjan, Združeno podjetje Jelke in Kovinoservisa ter občinska skupščina. Namenili so jih svojim delavcem.

Prvi poslovni prostor Levstkove trgovine je bil v prostorih gostilne Mlakar, in sicer od konca dvajsetih let prejšnjega stoletja. Prva prodajalka v tej trgovini je bila gospa Antonija Lampič. Leta 1932 je zidarski mojster Mlinar iz Cerknice začel zidavo poslovnega prostora. Najprej so prodajali le prehrambene izdelke, potem pa še gradbeni material (cement, železnina itd.). Bila je trgovina na drobno in debelo. Kot vidimo, se je trend nadaljeval še po osvoboditvi in zaplembi. Prevozniki, ki so na rakovško železniško postajo vozili les, so ob vrnitvi domov odpeljali trgovske artikle, in sicer trgovinam vse do Gorskega kotarja, Gerovega, Čabra, Loža, Ige vasi, Starega trga, Loža, Sv. Vida.

Po italijanski zasedbi Rakeka se je med okupacijskimi vojaki razpasla posebna oblika “nakupovanja”. V trgovini so izbrali in vzeli blago, plačali pa nič. Šefa trgovine Levstek in Oblak sta sklenila, da bosta skrila nujno potrebna živila, da bodo na voljo domačinom. Pod trgovino sta bili dve kleti. V drugo klet so znosili osnovne življenjske potrebščine (moko, sladkor, olje …), pred zaklenjena vrata pa so postavili “štalažo” in jo napolnili z manj pomembnimi potrebščinami. Kletna okna pa so zakrili tako, da so zunaj prednje zložili metrska polena. “Prijatelji” so junija 1943 lastnika trgovine, preko Poveljstva stotnije kraljevsko finančne straže v Logatcu, ovadili okrajnemu civilnemu komisarju, prav tako v Logatcu, zaradi odtegnitve ugotovljene množine blaga redni potrošnji. Okrajni civilni komisar je ugotovil, da je za razsojanje prestopka pristojno vojno sodišče, vendar je po telefonskem pooblastilu Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda odločil, da trgovini zaseže še preostalo – neskrito blago. Vojno sodišče v Ljubljani je avgusta 1943 naložilo Prehranjevalnemu zavodu Pokrajinske uprave v Ljubljani, da trgovinam odredi vrnitev vsega zaplenjenega blaga ali izplača nadomestilo škode v denarju. Pri skrivanju živil sta sodelovala prodajalka in vajenec iz Laz. Le-ta je kasneje odšel k partizanom in z njim so bili dogovorjeni, da bo, ko bo Rakek osvobojen, pripeljal partizane, ki naj bi skrita živila razdelili domačinom. Ker partizanov ni bilo, je hrana ostala skrita do osvoboditve. Takrat pa je prišla delegacija, ki je popisovala zaloge po trgovinah. Našla je tudi skrito blago in Levstka in Oblaka obtožila skrivanja živil. Oblaka (umrl je leta 1976 v Ljubljani) so nameravali celo obsoditi na smrt, kot so Malbašiča na Vrhniki. Levstek je bil obsojen na pet let prisilnega dela. Po prestani kazni so ga zaposlili v Mercatorju v Ljubljani, kjer je bil vodja prodajnega programa. Kaznovan pa je bil tudi Oblak. Okrajno sodišče na Rakeku je v zaplembni zadevi zoper Ivana Levsteka in Franca Oblaka 13. oktobra 1946 sklenilo, da se vse premoženje razglaša za zaplenjeno, razen pohištva, premičnine in ene bencinske črpalke, ki je bila last Vacuum Oil Company of Yugoslavia s sedežem v Ljubljani, ki je bila leta 1946 nacionalizirana. Po vojni je bila trgovina Levstek-Oblak pod začasno upravo narodne imovine. S 1. julijem 1946 je bil v trgovini sedež Nabavno prodajne zadruge (skrajšano Naproza). Potem je trgovina delovala pod imenom Nanos do leta 1958, ko je trgovino prevzelo Trgovsko podjetje Škocjan.

In v taki smo kupovali. Ne glede na ime, ki je nad vhodom in vsa imena, ki so sledila – vedno smo šli in še gremo v trgovino k Levstku. Tako kot se gremo slikat k Bajčku in na torte k Selimu (v Postojni pa k Baftetu). Sem sva hodili z mamo po »fasngo«, s koreto. Potem smo kupili »kulca«. Res so bila večja in je šlo več gor, a je imela koreta večja kolesa in jo je bilo laže vleči. S trgovine navzdol je šla pa kar sama. Vedno sem morala iti z mamo. Saj nisem bila za kakšno korist, sem si pa izborila priboljšek, o katerem pa kdaj drugič. Mama je nakupila hrane za cel mesec. Zložila jo je gredenco, v ta visok pokončni del. Tam je bilo vse: moka, sladkor, riž, radenska, kava, makaroni, kis, olje in še vse drugo. Saj se ne spomnim več. V trgovino se potem ni več hodilo, razen po kruh, pa še to ne vsak dan.

Slovarček:

• TP: trgovsko podjetje
• fasnga: mesečni nakup živil
• koreta: voz na dveh kolesih, slabšalno: staro, slabo vozilo, zlasti avtomobil
• kulca: majhen voziček na štirih kolesih
• gredenca: kos pohištva, podoben omari, za posodo, pribor in fasngo

Viri:

• Anica Vidrih
• ZAL Ljubljana, CER-23, KLO Rakek

Kraj: Rakek
Datum: 1966
Avtor: neznan
Zbirka: Tone Gornik
Skenirano: neznano
Oblika: skenirana datoteka