Skip to content

1961 Belgija – Peščica spominov na taborniške čase

23. 05. 2021

Slika gorenjskih tabornikov, ki jo hrani prof. Anton Avsec, je bila posneta na zletu jugoslovanskih tabornikov na Dubravi v Zagrebu. Nastala je nekje okoli leta 1961, kdo jo je posnel, pa ni znano.

Mladega Antona Avsca vidimo kot drugega z leve v četrti vrsti. Od drugih se loči po tem, da ima na sebi pulover. Na taborniške čase pa ima nekaj zelo zanimivih spominov …

Ko sem bil že v službi, sem večkrat peljal skupine mladih po Jugoslaviji, na Sutjesko na primer pa v Fažano, a tudi na Dansko in drugam. To vse je bilo v okviru Zveze mladine, Društva prijateljev mladine ali tabornikov. Bil sem z njimi tudi kot okrajni taborniški ekonom oziroma član vodstva taborniškega odreda Stražni ognji.

V Belgijo na svetovno skavtsko srečanje smo jugoslovanski taborniki prišli leta 1961, prav ko je država imela hude težave v Afriki, saj so se njihove kolonije druga za drugo osamosvajale. Takrat smo vsi vedeli, komu pripadajo zveneča imena kot Patrice Lumumba, Čombe itd … Na tistem obisku smo nosili taborniške uniforme, v taborniškem svetu nekaj normalnega, vendar pa so bile Belgijcem neznane. Ko smo se vozili na vlaku, so nas čisto osamili. Tam je bila slučajno prisotna tudi enota njihove vojske, pa smo se vozili strogo ločeni, vsaki posebej. Malo čudno in sumljivo se jim je zdelo, od kod zdaj Jugoslovani, pa še v uniformah … Jugoslavija vendar podpira osamosvajanje kolonij in organizira nekakšno gibanje neuvrščenih! …

Med skavtskim srečanjem so v bližnjem Leuvenu takrat vrteli film z naslovom Rdeči vragi, ki je vzbujal velikansko pozornost. Tudi mi smo ga šli gledat – in presenečeni ugotovili, da pod tem naslovom gledamo znameniti jugoslovanski film Kozara!

Na svetovnem skavtskem taboru v Leuvenu pa je do nas prišel tudi Slovenec – vpraša, od kod iz Jugoslavije da smo, pa se oglasi Bohinjec in pove ime svojega kraja. “Jaz sem pa iz Kobarida!” pravi obiskovalec … Emigriral je že pred vojno in bil zdaj zaposlen v neki kavarni … Njen lastnik je bil med vojno v nemškem taborišču, kjer so ga hudo pretepali in je imel posledice za vse življenje, tako da ni mogel veliko delati … Spoznali smo tudi njega in mu v znak dobrih namenov podarili prisrčnico slivovke. Zelo lepo nas je sprejel in potem vse povabil k sebi … Za slovo smo mu dali še litrsko steklenico slivovke, ki je je bil neznansko vesel … 

Nekoč pa smo šli na pohod po Ardenih. Pridemo v lovsko kočo in tam naletimo na skupino mladostnikov. Bili so sami postavni šestnajst ali sedemnajstletni fantje, vodil pa jih je duhovnik, ki je z njimi kar naprej igral šah. Z nami pa je bil Vinko Cuderman, že takrat šahovski mojstrski kandidat, ki je igral na jugoslovanskem državnem prvenstvu, pa mu je predlagal dvoboj. Tisti duhovnik ga je najprej malo zviška pogledal, a vseeno privolil. Cuderman ga je v prvi partiji počasi stisnil, potem ko sta igrala revanš, pa mu je dal kar bliskovit “šuštar” mat. Poražencu se je to zdelo zelo za malo, razjezil se je, udaril po šahovnici, da se je vse razletelo, potem pa jezen vstal in odšel s fanti … Nam je bilo malo nerodno zaradi tega … kar naenkrat pa vidimo, da nam nosijo na mizo velike vrče piva – kaj je zdaj to?!

“Hiša časti!!… Vendar ga je enkrat nekdo ukrotil!” je bil odgovor.

Tisti fantje so bili na pol nemi, ker se niso mogli normalno socializirati. Izvedeli smo, da so otroci nacistov in Belgijk, ki so v okviru srhljivega nacističnega programa “proizvodnje” arijskih otrok odraščali v domovih in ne v družinah …

Pozneje smo v Muzeju ljudske revolucije RS tudi imeli gluhonemega sodelavca, ki pa je bil odličen mojster fotografije. Tudi v njegovem kraju so Nemci med vojno mnoge invalide in med njimi tudi gluhoneme likvidirali, on pa je zaradi svojega izvrstnega dela ostal živ. Pozneje je poročil nemo dekle in imel z njo dva normalna otroka …

“Zlet tabornikov Jugoslavije, gorenjski taborniki na Dubravi v Zagrebu” je na hrbtno stran zapisal lastnik slike.

Slovarček:

  • prisrčnica – ploščata steklena ali kovinska doza za pijačo, ki se nosi v prsnem žepu

Viri:

  • prof. Anton Avsec, Medvode, april 2021, ustno

Kraj: slika Zagreb, pripoved Belgija
Datum: okoli leta 1961
Avtor: ni znan
Zbirka: Tone Avsec
Skenirano: 3. 2. 2021
Oblika: fotografija

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: