1943 Mašun – Volitve za zbor odposlancev slovenskega naroda

Na sliki so borci Šercerjeve in Rabske brigade na volitvah za zbor odposlancev slovenskega naroda 23. septembra 1943 na Mašunu. Obe sliki, tudi spodnjo, je napravil Jože Petek, hrani pa ju Muzej novejše zgodovine.

Letos je volilno leto. Svojo pravico smo že enkrat izkoristili, še dvakrat jo bomo. Ker aktualne volitve (še) niso tema starih slik, bomo kakšno rekli o tistih pred skoraj osemdesetimi leti. OF je pričela priprave na volitve že spomladi 1942 na osvobojenem ozemlju na Dolenjskem, Notranjskem in Kočevskem. Hkrati so potekale tudi volitve narodnoosvobodilnih odborov. Izvedbo je preprečila silovita italijanska ofenziva. Takoj po kapitulaciji Italije je Izvršni odbor OF pripravil širši zbor odposlancev. Na petsto prebivalcev naj bi izvolili enega poslanca, v vsakem bataljonu dva. Z odlokom so jih razpisali 11. septembra 1943. Potekale so od 20. do 25. septembra na terenu, v podjetjih in v vojski. Bile so javne. Volilno pravico so imeli vsi odrasli prebivalci od dopolnjenega 17. leta dalje, tudi ženske. V osmih okrožjih Dolenjske in Notranjske ter v vojski so izvolili 688 odposlancev. Na Primorskem je volitve ustavila nemška ofenziva 25. septembra 1943.

V cerkniškem okrožju so okrožni in rajonski odbori OF prirejali mitinge in sestanke že od sredine septembra 1943. Razlagali so potek in pomen volitev. Ljudje so lahko predlagali svoje kandidate. Volitve so bile v vsem okrožju razen v Cerknici. Tu so bili prebivalci zaradi nemškega vdora, krvavega pokola in požiga najmanj dveh tretjin Cerknice tako preplašeni, da jih niso mogli privabiti na zborovanje. Zaradi močne nemške in domobranske postojanke tudi na Rakeku ni bilo volitev. Izvoljeni so bili Tone Klančar, Ludvik Lovko, Franc Mlinar in Jože Mulec.

Volitev so se udeležili tudi borci Prvega diviziona artilerije 14. divizije. Prvi partizanski topniški divizion je ustanovila 15. divizija okrog 13. septembra v Žabji vasi. Svoj divizion je formirala tudi 14. divizija, ki je razoroževala italijansko vojsko na Kočevskem, v Ribniški dolini in Velikih Laščah. Prvič je omenjen 28. septembra 1943 v poročilo glavnemu štabu. Sporočili so, da ima divizion 240 mož in da je z natančnimi zadetki že obstreljeval sovražnika na Rakeku. Ko se je 14. divizija odpravila na pohod na Štajersko, je najprej izločila starejše in za pot nezmožne partizane. Orožje je zamenjala za nemško, topove za lažje orožje. Artilerijski divizion je postal 4. bataljon Šercerjeve brigade.

Slovarček:

• divizion: stalna artilerijska (topniška) vojaška formacija moči bataljona. Sestavljen je iz treh do šestih baterij. Poveljuje mu major oziroma podpolkovnik. Več divizionov sestavlja artilerijsko brigado ali polk.

Viri:

• Lah, B. – B.: Prva slovenska artilerijska brigada. Ljubljana: Partizanska knjiga Ljubljana in odbor Prve slovenske artilerijske brigade, 1975.
• Ferenc, T.: Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943. Maribor: Založba Obzorja Maribor, 1967.
• Frank, R.: Formacija brigad NOV in PO Slovenije, Diplomsko delo, Ljubljana, 2003. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Kraj: Mašun
Datum: 23. september 1943
Avtor: Jože Petek
Zbirka: Zbornik fotografij narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda 1941 – 1945, II. – 3. knjiga
Skenirano: 21. 4. 2022
Oblika: knjiga