1952 Rakek – Polje

V prvem planu je na desni pšenica, na levi poljščine. V prvi hiši na levi je živela Francka Trebec in kasneje tudi Urbarjevi. Poleg je Kregljeva hiša, kjer je bila pekarna, nekdaj Urbarjeva, kasneje Kregljeva. Za njo je Rajcava hiša. Priimek je bil Štrukelj in gospod je bil mizar z vsemi desetimi prsti. Uršičev kozolec je poleg njihove hiše, nad njo je Tavčarjeva. Nad vsemi temi hišami pa kraljujejo Domiceljeve stavbe. Na desni hlevi, za njimi stanovanjski del in prostori, v katerih je bila trgovina sprva pod imenom Domicelj, kasneje pa Škocjan, Nanos, Mercator. Na vogalu hiše je bil nekaj časa bife, mesnica in kratek čas tudi trgovina z avtodeli. Sledijo stopnice, ki jih ni videti in po katerih se je s Kamnite poti in Gasilske ulice prišlo na »postajo«. Desno si šel k Domicelju v trgovino, levo je prav tako njihova hiša. V njej je bila nekdaj banka. Čisto levo je streha Gabrenjeve gostilne.

Leta 1952 je bila huda zima. Dne 13. februarja je začelo snežiti in je snežilo neprekinjeno do 15. februarja zvečer. Zapadlo je dva metra snega. Za pet dni je bil ustavljen ves železniški promet. Vsi za delo sposobni so kidali sneg na železniški postaji, na progi in na cestah. Ljudje so pravili, da že 101 leto ni bilo toliko zimskih padavin. Rakovški mladinci so sami očistili sedem kilometrov proge od Rakeka proti Postojni. Na nekaterih delih ni bilo skoraj nič snega, na drugih pa tudi do štiri metre. Slika je nastala poleti, ko gre žito v klas. Je ta huda zima že minila ali šele prihaja?

Ko začne vreme drekati, se kar ne zna ustaviti. Tega leta ni bilo le veliko snega. Poleti je bila velika suša. Zadružne zveze in zadruge so organizirale akcije za hitro pomoč prizadetim. Stanje je bilo tako kritično, da so predsedniki okrajnih svetov za gospodarstvo poročali na seji Gospodarskega sveta vlade LRS. Sprejeli so potrebne ukrepe za omilitev posledic. Primanjkovalo je živinske krme in semen za jesensko setev. Razdelili so kredite za dobavo krme preko zadrug na oškodovanih predelih. Po okrajih, ki niso bili prizadeti, so organizirali odkup. V postojnskem okraju ni bilo večje škode. Le na področju Cerkniškega jezera je bil manjši pridelek zaradi velikega števila ogrcev majskega hrošča. Okolica Ilirske Bistrice, Hruševja, Nove vasi in Rakeka je odprodala precej sena, predvsem za Ptuj, Maribor in Mursko Soboto.

Na predvečer prvega maja je bilo na kolodvoru množično zborovanje in nato skupen odhod na Srnjak, kjer je sledilo rajanje.

V okviru postojnskega tedna kulture konec oktobra je na Rakeku gostoval orkester JLA iz Postojne. Udeležilo se ga je več kot štiristo poslušalcev.

Letnico je zapisala ga. Helena Lovrenčak.

Slovarček:

• LRS: Ljudska republika Slovenija
• JLA: Jugoslovanska ljudska armada

Viri:

• Ljudska pravica (06.09.1952), letnik 13, številka 36. URN:NBN:SI:DOC-I6VNJ29T from http://www.dlib.si
• Slovenski Jadran: glasilo SZDL (22.02.1952), letnik 1, številka 8. URN:NBN:SI:DOC-KSDD5WQT from http://www.dlib.si

Kraj: Rakek
Datum: 1952
Avtor: neznan
Zbirka: Helena Lovrenčak
Skenirano: 19. 11. 2023
Oblika: fotografija