1970 Rakek – Plaketa predsednika Tita
Plaketo s podobo Tita je v sedemdesetih letih naredil Boris Stanojčić (1932–2009). Velika je 25,4 x 19,3 cm. Letos mineva sto trideset let od rojstva Josipa Broza Tita (1892-1980). Ker njegov življenjepis večina pozna do potankosti, sem zbrala nekaj zanimivosti, ki mogoče niso znane širšim množicam.
1977 Nova vas – Pevski zbor OŠ Cerknica
V športni dvorani Nova vas so redno potekale revije pevskih zborov osnovnih šol iz občine Cerknica. Na sliki je zbor OŠ Cerknica, v katerem so nastopala sama dekleta. Temna krila, bele srajčke in bele žabe, to je bilo vedno zahtevano za nastop. In prav bele žabe so kaj hitro dobile tako nezaželeni madež na kolenu, ki ga lahko vidimo na kolenu ene izmed nastopajočih.
Ravnatelj OŠ Cerknica Rado Hlebec predaja priznanje oziroma plaketo zborovodkinji Ludoviki Bavdek. Za njim je verjetno gospa iz organizacijskega odbora iz Nove vasi, ki v rokah drži pripravljen šopek, ki ga bo prav tako dobila zborovodkinja. Nastopajoče deklice nasmejano in zvedavo opazujejo dogajanje. Očitno so vsi zadovoljni z nastopom in prikazanim znanjem.
Martina se samega nastopa bolj slabo spominja. V spominu ji je ostalo le to, da je vse skupaj zelo dolgo trajalo, da jih je med čakanjem na nastop zelo zeblo, saj dvorana ni bila ogrevana ter da so vsi nastopajoči dobili malico.
Vseh nastopajočih žal nismo prepoznali.
Udeleženci 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije (ZSS) so prejeli tri identične mape. V pričujoči je bil Statut Zveze sindikatov Slovenije. V eni od ostalih dveh je bil informativni bilten, v drugi pa gradivo. Oblikovanje je povzeto po plakatu, s katerim so vabili na kongres, ki je bil 25. in 26. oktobra 1978 v Mariboru v Unionski dvorani. Začel se je ob 9. uri zjutraj. Od meni znanih sta se ga udeležila učiteljica Majda Lenarčič in moj ata Janez Milavec. Plakat, podoben mapi na sliki, so oblikovali Matjaž Bertoncelj-avtor, Ivan Dvoršak-avtor in Tone Zrnec-fotograf. Velikost plakata je 30 x 20 centimetrov.
Fotografija, posneta okoli leta 1950, je iz zapuščine Franca Trudna iz Podcerkve, na njej pa so trije kolesarji. Od leve: Tone Avsec, Jože Mlakar in Franc Levec. V ozadju vidimo takrat še makadamsko cesto Stari trg – Prezid, na desni strani je domačija Knausovih s Poljan, ki je bila pred vojno last Marije Palčič in njenega sina Nandeta, ubitega leta 1942 v Gočevi Duli. Toda glavna zvezda fotografije in prispevka je tokrat stavba hotela Jelen.
1953 Cleveland – Merikanci
Samo ti poglej, kako so lepi!
Postavili so se pred eno tistih značilnih ameriških lesenih hišk v Clevelandu, vsi zbrani, vsi nedeljski, vsi nasmejani. Kdo je fotografiral seveda ne vemo, sliko pa hrani Marija Knavs z Velikega Vrha, saj so na njej sorodniki njene stare mame.
Slike so s spominske slovesnosti v Podljubelju, na prostoru podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen, ki je bilo edino tovrstno taborišče na slovenskih tleh. Slovesnosti so se udeleževali taboriščniki, interniranci, politični zaporniki in druge žrtve fašističnega in nacističnega nasilja ter njihovi sorodniki iz prijatelji. Nekateri so prišli celo iz Francije, Avstrije in Italije.
Stari trg 1978/79 – 5. b razred
Učenci 5. b razreda so bili Bernardina prva generacija na OŠ v Starem trgu. Učila jih je spoznavanje družbe. Pouk in matično učilnico so imeli v pionirski sobi, ki je bila premajhna za tako številčen razred. Ostali so ji v zelo lepem spominu. Bili so spoštljivi, vodljivi, delovni, ustvarjalni. Še bolj so se zbližali v šoli v naravi v Pacugu. Hudo ji je bilo, ker je bila njihova razredničarka samo eno leto, kajti v šestem razredu takrat ni poučevala. Spominska fotografija je nastala za šolo na športnem igrišču.
1945 Ljubljana – Jetniki iz Dachaua
Levi na sliki je Metod Arko z Rakeka. Slika je nastala v Ljubljani po vrnitvi iz taborišča. Poleg sta še dva nepoznana sojetnika. Do konca junija 1946 so se iz Dachaua vrnili trije transporti internirancev, približno tri tisoč ljudi. To pa še niso bili vsi. V poslednjih mesecih pred razsulom so Nemci mnoge internirance preselili iz Dachaua v druga taborišča. Okrog 750 internirancev so preselili v Allach. Med njimi je bil tudi Metod. Tam so delali v tovarnah.
1949 Rakek – Franc Mlakar
Ko govorimo o najboljših slovenskih kegljačih vedno omenjamo Lea Groma in Miroslava Steržaja. Na Franca Mlakarja pa pozabimo. Bil je eden izmed trojice, ki je v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja posegala po najvišjih dosežkih v kegljaškem športu. Slika je iz njegove nogometne izkaznice. Na njej je star 18 let. Franc je igral za oba najboljša mariborska kegljaška kluba. Petnajstkrat je kegljal za jugoslovansko reprezentanco. Bil je dobitnik treh medalj na evropskem prvenstvu, nastopil pa je tudi na svetovnem.
Grahovo 1974/75 – 4. razred
V šolskem letu 1974/75 je bila v osnovni šoli Grahovo razredničarka 4. razreda učiteljica Francka Seljak. Bila je zelo dobra, poštena učiteljica, enaka do vseh. Zato so jo učenci imeli zelo radi in jo spoštovali.
Za edino učenko iz Gornjega Jezera je bilo hoditi v šolo kar dogodivščina. Ni imela nikogar, s katerim bi si delila trenutke čakanja na kombi ali avtobus. Prav tako ni imela popoldan sošolke ali sošolca v bližini, da bi se kaj pogovorila o nalogah. Nikogar, ki bi ji prinesel zvezek za prepisat, če je v šoli manjkala. Sama za vse, v dobrem in slabem. Pa je kljub temu rada hodila v šolo.
Stare slike 