1924 Unec – Moje stare mame
Najprej stara mama po očetovi strani.
Stara mama Marija Jernejčič poročena Juvančič je bila rojena 16. 5. 1872 na Uncu 18 in umrla 28. 2. 1945 na Rakeku 151.
Fotografija je iz železniške izkaznice, izdane leta 1924.
Marijin oče je bil Matija Jernejčič (roj. 1836 Unec 20), mama pa Terezija Pupis (roj. 1833 Unec 56 – Sekirc)). Iz dokumentov OŠ Unec je razvidno, da je bil krojač (Unec 16) oz. fitnik – podnajemnik (Unec 53). Hišne številke so v različnih dokumentih različne. Najverjetnejša je številka Unec 18. V razgovoru s Karlom Rustjo sem izvedel, da so ponekod predvsem čuvajnice, ki so imele večje objekte in bile vezane na naselja, tudi dodatne hišne številke vezane na naselja.
1931 Nadlesk – Požar
Slika je iz Ilustriranega Slovenca številka 30 z dne 26. julija 1931. Na njej je pogorišče, ki je ostalo po uničujočem požaru 19. julija 1931 v vasi Nadlesk. Tu je večkrat gorelo. Tedanji požar je bil najhujši, saj je zgorela skoraj cela vas.
1923 Gorenje Jezero – Posvarilo staršem na Otoku
V prispevku 1925 Gorenje Jezero – Bobrovec z jezerske šole sem se spraševala, kako so otroci z Otoka prihajali na Gorenje Jezero v šolo, kadar je nastopila voda in je bilo jezero zalito. Mogoče tale stari papir s podstrešja jezerske šole lahko da kakšen namig.
1950 Cerknica – Zadružni hlevi
Po drugi svetovni vojni so se v skladu s tedanjim socializmom na vasi začele ustanavljati zadruge. Tako je bilo tudi v Cerknici, kjer je nastala Kmetijska delovna zadruga (KDZ Cerknica). Sprva so imeli le nekaj krav, čredo ovac in par konj v poslopjih poleg mlina in žage (Pogačnikove žage) v Cerknici, kjer so sedaj poslopja in zemljišča Komunale Cerknica.
Cerknica 1969/70 – 6. c razred
V šolskem letu 1969/70 je 6. c razred obiskovalo 27 učencev. Razred je bil v celoti sestavljen iz učencev podružnične šole Begunje, to pomeni razred samih vozačev. Slikani so v družbi razredničarke in učiteljice angleškega jezika Darinke Pavič. Na cerkniški šoli je učila le kratek čas. Na delo se je vozila iz Postojne.
Kot zanimivost tega razreda je treba omeniti krajevno razgibanost domovanja učencev. Saj sedemindvajset učencev prihaja kar iz dvajsetih vasic, razpršenih po naših “hribih”. Učenci so prihajali iz Begunj, Otav, Kržišča, Kožljeka, Stražišča, Selščka, sledi Lovranovo, Bočkovo, Hiteno, Zales, pa Krušče, Cajnarje, Bečaje, Koščake, Sveti Vid, Osredek ter Jeršiče, Rudolfovo, Tavžlje in Ravne. Ob prebiranju smo kot pri uri zemljepisa. Vasice so razpršene od Begunj naprej in po celi vidovski planoti.
Naj omenim še to, da sta v razredu sestri Zelič ter brat in sestra Lah. Trije sošolci, kar je največ iz ene vasi, pa so prihajali iz Tavžljev.
1976 Babno Polje – Birma na Babnem Polju
1976 Cerknica – Furnir
Enkrat sem Milošu povedala, kako mi je bil všeč furnir, ki ga je mama nosila iz službe. Kmalu sem dobila obvestilo, da je našel furnir zame. Tega na sliki. Je debelejši kot tisti, ki sem ga poznala. Mama je domov prinašala tankega kot papir.
»Meni so rekli, da so po vrsti: oreh, mahagoni, hrast in bukev«, je zapisal Miloš. Bom kar verjela, čeprav imam v spominu, da je bil mahagoni bolj rdeč. Balašević bi rekel, da je princip enak, vse drugo so nianse. Furnir izdelujejo iz najboljše in najredkejše hlodovine. Režejo ga na različne debeline, od 0,45 mm do 2,5 mm. Uporabljajo ga plemenitenje plošč, običajno lesenih ali ivernih, iz katerih izdelujejo vrata, pohištvo in tudi parket.
1927, 1939 Ljubljana – Sveta vojska in Vrelec sreče
Ko je Anton Herblan, lastnik zgradbe nekdanje šole na Gornjem Jezeru, leta 2006 prekrival streho, je na podstrešju, zataknjenega za špiro, našel snopič starih papirjev. Eden je bil napisan v gotici in že precej načet. Z njega sem lahko razbrala le datum, ki je bil mogoče triindvajseti november 1911 ter kraja Laibach – Ljubljana in Oberseedorf – Gorenje Jezero in nič več.
Drugi košček orumenelega papirja je iz leta 1939, kjer gospod Planinšek vabi k nakupu “srečke Državne razredne loterije v glavni domači kolekturi Vrelec sreče”. Obljublja za 65 milijonov dinarjev dobitkov, takojšnje izplačilo ter ah in oh … Kdo se še lahko upre “Vrelcu sreče”‘?!
1979 Cerknica – Skupinska slika košarkarskih ekip
Ko je leta 1977 Cerknica dobila novo športno dvorano, je zelo naraslo tudi zanimanje za igranje košarke. Treniralo je veliko število mladih igralcev. Leta 1979 se je v športni dvorani Cerknica odvijala prava borba med mladimi šolskimi ekipami Notranjske. Organizirani sta bili dve vzporedni tekmovanji. Prvo je bilo tekmovanje za pokal Notranjske ob zaključku šolskega leta in drugo je bil pionirski festival. Sodelovale so ekipe notranjskih osnovnih šol.
Kot vidimo, je imela Cerknica številno ekipo, ki je trenirala pod budnim očesom učitelja športne vzgoje Jožeta Meleta. Slikanih je kar 46 učencev iz višje stopnje. Razdeljeni po starosti od petega do osmega razreda, v fantovske in dekliške ekipe. Lepo se razlikujejo med seboj tudi zaradi različnih majic. Slika ja nastala ob uspešnem zaključku tekmovanja. Vsi imajo okrog vratu medalje. Dekleta v rdečih majicah pa imajo celo po dve medalji, eno manjšo in drugo večjo. Očitno so bile uspešne na obeh tekmovanjih. V zadnji vrsti vidimo pokal in še neko večje okroglo priznanje, kar nam pove, da so vsi opravili uspešen nastop. Vse medalje, priznanje in pokal so bili izdelani iz lesa.
1922 Ljubljana – Boj proti alkoholu
Leta 1920 je bilo iz objavljene statistike razbrati, da se je v Sloveniji popilo veliko alkohola, in sicer letno 170.000 hektolitrov piva, več kot 270.000 hektolitrov vina ter več kot 78.000 hektolitrov žganih pijač. Če to porazdelimo na takratno število prebivalcev, je vsak Slovenec popil 49 litrov alkoholnih pijač. To je bilo za tedanjo oblast zaskrbljujoče. Ob pomoči različnih organizacij in z občasnimi članki v časopisih so ljudi ozaveščali o škodljivostih prekomernega uživanja alkohola. Pred kratkim sem prebrala, da v današnjem času povprečni Slovenec popije 35 litrov vina na leto. To je vsekakor manj kot pred stotimi leti, ampak mene nikar ne mešajte v to. Jaz ne pijem. Posledično to pomeni, da je nekdo popil še mojo kvoto. Mater se ga je ulil!
Stare slike 