1918 Piava – Razdeljevanje hrane na Piavi
Na fotografiji rojaka Alojza Tomca avstro-ogrski vojak razdeljuje hrano svojim soborcem nekje ob Piavi. Najbrž je kakšna čorba, in če je bilo kaj mesa v njej, je bil to mogoče kvečjemu črv. Prosti koncu vojne so ne le civilisti, ampak tudi vojaki na fronti trpeli lakoto. Juhe so kuhali tudi iz peteršiljeve korenine, če so jo le dobili, regrata, začimb, ki so jih našli in divjih lukov, ki je Kras prepoln.
1900 Rakek – Ivan Poženel (1841–1900)
Ivan (Janez) Poženel nadučitelj rojen 7. 6. 1841 v Črnem Vrhu nad Idrijo. Učiteljsko šolo v Idriji je končal leta 1859. Služboval je v Dobrepolju in Črnem Vrhu. Od leta 1871 do 1886 je služboval na Uncu in od 1886 leta naprej pa na Rakeku.
Čebelar, ki je dal svoj pečat pri razvoju čebelarstva na Uncu in Rakeku.
1960 Vrhnika – O žetvi , škopi in škuparju
Mladenič veže snope žita. Prav energično je potegnil povajslu , ki ga bo na poseben način zasukal in tako dobil vozel, da bo snop trdno ostal skupaj vse do mlatve. Povreslo se mora naučiti narediti vsaka žanjica, takoj ko prvič vzame srp v roke. Ni čisto preprosto iz dveh pesti žitnih bilk narediti tako vez; ni vseeno kako prijeti in kolikokrat zasukati zgornji del žita in kam obrniti vozel, da bo vzdržal potegljaj pri vezanju snopa … Tudi drugi vozel, ki ga dela tale mladenič mora biti pravilno izpeljan, da se dragoceno žito ne razsuje. Šele ko osušeno pride na pod v skednju ali pred mlatilnico, se sme in mora povreslo odvezati.
Novi Kot 1958/59 – Učenci Podružnične šole
Ob zaključku šolskega leta 1958/59 so se slikali učenci vseh razredov z učiteljico Marico Šega pred šolo na Mandrovem vrtu. Nekdanji učenec Anton Pantar se spominja, da je ena izmed njegovih učiteljic ob ponedeljkih rada zamujala. Takrat je hodil v peti razred. S prijateljem in sošolcem Marjanom Knavsom iz Starega Kota sta jo nekaj časa čakala v razredu, ker pa je ni bilo od nikoder, sta vzela nogometno žogo in jo brcala vso dopoldne v manjšo vrtačo oziroma sta si jo podajala. Eden je bil v vrtači drugi pa zunaj. Njuno nogometno zagretost je opazila takratna šolska kuharica in čistilka, Antonova teta – Mandrava Micka, in ju nagnala domov z besedami: Takoj pojdita domov! Tu Bogu čas kradeta, naredita doma kaj koristnega.
1971 Rakek – Moj prvi avto Moskvič
Moskvič 402 parkiran pred garažo leta 1971:
LJ 841 22.
Ob avtu stoji naša gospa Jana v “ta boljš gvantu”.
Kura ni naša!
1864 Mali Korinj – Anton Hribar Korinjski (2)
Odkritje spominske plošče
Leta 2003 so na Malem Korinju odkrili spominsko ploščo župniku rojaku Antonu Hribarju. Le-ta je vzidana na cerkvi, posvečeni sv. Juriju. Cerkev je podružnična in spada pod župnijo Krka. Predelana je bila v 19. stoletju, v zasnovi pa je starejša. Vpisana je v register nepremične kulturne dediščine.
1898 Celje – Anton Hribar Korinjski (1)
Anton Hribar se je rodil na Malem Korinju 12. januarja 1864. Krstili so ga na Krki pri oltarju sv. Kozme in Damijana. Življenje na Korinju je bilo težko. V sušnih letih je pretila lakota. Vodo so imeli le v skromnih vodnjakih. Kljub vsem tegobam pa so bili ljudje tako pobožni, da so hodili k maši na Krko, eno uro peš hoda daleč. V tako revščino se je rodil Anton. Jedel je suh, trd koruzni kruh, zajemal iz skupne sklede. Moral pa je biti neverjetno bister, da so to opazili in ga poslali v šole. Šolanje mu je omogočil stric Martin Molek, župnik v Savi pri Litiji. Dva letnika gimnazije je obiskoval v Novem mestu, preostale v Ljubljani. Po maturi je stopil v bogoslovje in bil leta 1891 posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval širom Slovenije: Idrija, Postojna, Vipava, Vinica, Košana, Dobrova, Polhov Gradec in Smlednik. Kasneje je postal župnijski upravitelj in župnik v Gorah nad Idrijo, za tem v Šentgotardu in nazadnje v Zalem Logu v Selški dolini.
1957 Rakek – Igra Janko in Metka
Predstava Janko in Metka je bila priredba znamenite pravljice bratov Grimm.
Priredbo veseloigre je na oder okoli leta 1957/58 postavila in režirala profesorica Iva Šušteršič. Igra je bila za tiste čase precej bogata z velikim številom udeležencev.
1930 Cerknica – Vasermajster Korče
Parne lokomotive so za ustvarjanje pare uporabljale vodo, zato so bile nekatere železniške postaje opremljene z napravo za polnjenje vode v parne lokomotive. Taka naprava je bila tudi na železniški postaji na Rakeku. Zato pa je bilo potrebno do Rakeka napeljati vodovod, ki je potekal od zajetja do postaje na Rakeku.
Ta vodovod pa je bilo treba nadzorovati. Nadzorniku so rekli vasermajster. Tak vasermajster je bil tudi gospod Korče. On se je z biciklom vozil ob vodovodni napeljavi od zajetje vode do Rakeka in ugotavljal, včasih pa tudi odpravljal napake.
Cerknica 1966/67 – 4. b razred
Milka Manfreda je bila razredničarka 4. b razreda v šolskem letu 1966/67. Z njo se je slikalo 22 učencev od tega 10 fantov in 12 deklet. Na sliki izstopa med fanti Miran s svojim klobučkom. Ko ga je pač dobil, je postal njegov zaščitni znak. Miran pove, da ga je nosil vedno in povsod. Saj je dobesedno rasel z njim, vse dokler ni razpadel. Jezerski Kekec?
Stare slike 