1972 Rakek – Vojko Seljak
Fotografija je nastala leta 2. julija 1972, ko je župnik Vojko Seljak somaševal z novomašnikom Francem Alojzijem Barago.
Po zasneženi makadamski poti, v tej lepi zimski pokrajini, se je proti vrhu hriba k cerkvi sv. Frančiška Ksaverja počasi pomikal pogrebni sprevod, ki je spremljal Alojza Mikliča na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Umrl je leta 1985, star 72 let. Takrat so pri nas skrbeli za pokopališče, kopanje jame in prevoz krste sami vaščani. Krsto je tokrat peljal na gumarju Slavko Poje iz Novega Kota. Fotograf je naredil posnetek, ko je Slavko ravno zavil na sedanje parkirišče ob cerkvi. Danes bi krsto ali žaro z venci in cvetjem k cerkvi pripeljal avto. Avtomobili pogrebcev bi stali pod hribom, ob cesti in na parkirišču. Takrat pa sta bila na parkirišču samo dva: Fiat 750 in Škoda Favorit. Eden od teh je najbrž pripadal župniku.
1949 Postojna – Športni dvoboj Rakek proti Postojni
V letu 1949 ali 1950 se je odvijal športni dvoboj med ekipo Rakeka in ekipo Postojne v panogah “med dvema ognjema” in “odbojka”. Tekmovanje se je odvijalo v Postojni.
Zmagovalci? Jasno, Rakovčani.
1961 Slivice – Pogreb
Davnega leta 1961 se je vil pogrebni sprevod le 36 letne Milene Matičič, poročene Anžlovar iz Slivic 7, proti cerkvi sv. Martina na Uncu, kjer se je opravil cerkveni obred in se potem vrnil na pokopališče.
To je bil čas, ko še ni bilo pogrebnih podjetnikov, ko so morali domači in sosedje vse urediti sami. Krste so takrat nabavljali v Planini pri mizarju Šemrlu. Pri vsaki domačiji so imeli doma opremo za ureditev prostora, kjer je na parah ležal pokojnik ali pokojnica. Predvsem starejše ženice – danes bi jim rekli seniorke, ki pa po ponašanju in oblačenju nikakor niso podobne tistim iz petdesetih in šestdesetih let 20. stoletja – so imele glavno besedo. Takrat se je ob mrliču bdelo vso noč.
1980 Rakek – Štabno ravnilo
1980 Viševek – Človeški ribici obiskali Komunalo
Človeške ribice iz Viševka v Loški dolini na obisku Komunale Cerknica leta 1980.
Cajnarje 1952/53 – Vsi razredi
1936 Rakek – Molite za Barago
Leta 1936 se je škof Rožman odločil zgraditi semenišče, ki naj bi bilo spomenik Frideriku Baragi. Vernike je pozval, naj darujejo po svojih močeh. Vsa leta zbiranja sredstev in gradnje pa naj molijo, da bi Baraga čimprej dosegel svetniško čast. V vsaki župniji so se organizirale družine in posamezniki tako, da je vsakih devet dni opravljala to pobožnost druga oseba ali družina.
Na Rakeku je v obdobju od 27. avgusta do 4. septembra 1936 devetdnevnico opravila tudi družina Gabrenja (Antonija, atova teta in njen mož Franc) kar je razvidno z zadnje strani podobice. Molitev se je glasila: »Vsemogočni Bog, Oče luči, ki od Tebe pride vsak dober dar in ki si nam v svojem služabniku škofu Frideriku Baragi poslal tolikega učenika in pastirja, usliši naše pobožne molitve in poveličaj ga, da bo pred vesoljno sv. Cerkvijo prištet zveličanim. Po Kristusu Gospodu našem. Oče naš, Zdrava Marija, Čast bodi.«
1984 Stari Kot – Alojz Miklič (1)
V hiši Stari Kot št. 3 sta pred vojno živela stara starša Alojza Mikliča (Jevančavega Lojzeta). Po njihovi smrti je domačijo podedoval Lojzetov stric (očetov brat), ki je živel v Ameriki. Med vojno, 1942. leta, so Italijani do tal požgali Stari Kot, ljudi pa odgnali v taborišče na Rab. Po vrnitvi so Lojzeta in njegovo mater pozdravile ruševine, ki so dale le slutiti, kako je bilo pred leti. Domnevam, da sta z materjo domačijo obnovila s stričevo pomočjo, ker je bila njegova last, živel pa je še vedno v Ameriki.
Oktobra leta 1984 ga je obiskal bratranec iz Amerike, takrat je nastala tudi ta fotografija. Po snežnih zaplatah se vidi, da je zelo zgodaj zapadel sneg. Ko je Lojze podaril sliko Nakončenim v spomin, je svoj dom hudomušno poimenoval Dvorec preživelega Jevanca.
1975 Šilentabor – Protiturški tabor
Valvazorjeva upodobitev Šilentabora (1682) je iz knjige Petra Fistra Arhitektura slovenskih protiturških taborov, izdane leta 1975.
Stare slike 