1970 Cerknica – Malnarjeva mama praznuje 90 let – I.
Pričujoča fotografija je nastala ob praznovanju devetdesetletnice Marije Brence, po domače Malnarjeve izpod farovža. Posnel jo je Jože Žnidaršič – Bajček, kar je več kot očitno zaradi načina obreza slike in pa ker smo na ostalih slikah s tega praznovanja vsi dobre volje. Poleg tega, da nas je vedno nasmejal, je del odlične slike, ne pa kot sedaj ti pametni telefoni. Kar primerjajte sliko, na kateri ste vi izpred štiridesetih let, ki jo je naredil on in pa novo s telefona. Ja, včasih je bilo čisto drugače kot sedaj, ko bi vsi radi dolgo živeli, star noče biti pa nihče.
1933 Logatec – Prometna knjižica
Na sliki je Prometna knjižica za moško kolo znamke Dürkopp Josipa Vidriha. Izdala jo je Davčna uprava Logatec. K Prometni knjižici je spadala tudi prometna tablica, ki je bila pritrjena na kolo. Taksni in pristojbinski pravilnik iz leta 1928 (Uradni list številka 878/116) pravi, da je bila prometna knjižica listina, v kateri se postavljajo vsi uradni popisi, potrdila, odobrila, izpremembe in zaznamki, ki služijo kot dokaz, da so izpolnjeni za dotično vozilo vsi zakonski pogoji, potrebni za opravljanje prometa.
1958 Cerknica – Pustni sprevod na klancu
Fotografija je nastala v Cerknici na placu. Glede na starost fanta na spodnjem segmentu ocenjujem, da je fotografija nastala leta 1958.
Kje je tistega leta ležal pust na parah, ne vem, vendar je smer sprevoda pogreba nenavadna, saj se pogreb pomika po klancu “Pod kaplanijo” navzgor. Če me spomin ne vara, je takrat delovala še Meletova gostilna Na vagi. Morda je pust ležal prav v njej in bi bila vsekakor prekratka pot sprevoda od Meleta do mosta, zato so morda zavili navzgor proti placu in nato po Veliki gasi navzdol.
Rakek 1953/54 – 1. razred
Slika je nastala verjetno pozno spomladi leta 1954 ob bogato zasajenim šolskim vrtom. Na sliki je za nami viden daljnovod in cvetoče drevo. Spominjam se še, da so bile na vrtu lepo vzdrževane gredice z zelenjavo in zasajeno sadno drevje. Razredničarka je bila Franja Jerala, ki je bila v tem obdobju tudi upraviteljica šole.
1960 Cerknica — Pustarji pred Žajfnco
Kolikor se spominjam, smo Cerkničani vedno nestrpno pričakovali pustni čas. Cerkniški pustni dogodki so postali znani ne samo na Notranjskem, ampak po vsej Sloveniji. Pustne like, kot so čarovnica Uršula, povodni mož Jezerko, jezerski zmaj, ščuka, hudič s polhi, žabe, butalski jež, Krpan, Hribci … so prišle občudovat nepregledne množice ljudi. Organizirati pustne dogodke v Cerknici zahteva resno delo, ki ga Cerkničani vedno uspešno opravijo.
Kdaj točno je fotografija neznanega fotografa nastala, ne vem, vsekakor okrog leta 1960, morda leto prej ali pozneje. Fotografija prikazuje priprave na Pustov pogreb pred Žajfnco.
1924 Begunje – Kuharski tečaj
Mlada dekleta na podeželju so včasih pridobivala znanje kuhanja in drugih gospodinjskih opravil na tečajih, ki so jih organizirali po vaseh.
Le malo kmečkih deklet je imelo možnost, da so obiskovale gospodinjske šole. Tudi pričujoča fotografija nam kaže meniševska dekleta, ki so obiskovala tak tečaj v Begunjah.
1957 Cerknica – Badminton
1952 Babno Polje – Obisk iz Amerike
Mirko Cindrič je že pred 2. svetovno vojno odšel v Ameriko (Kalifornija) s trebuhom za kruhom. Tam se je poročil z Amerikanko, imela sta sina in hčer. Ko si je denarno opomogel, se je večkrat vračal domov k Cindričevim na Babno Polje. Leta 1952 sta prišla na obisk skupaj z ženo. Ob tej priložnosti sta obiskala v šoli učitelja Jakoba Konca in takratne učence ter jih obdarila.
Kot vidite vsak drži v roki balonček in vsi so pokriti v raznovrstne kapice. Tudi učitelj je pokrit vanjo. Postavili so se skupaj na šolske klopi in se zadovoljni zazrli v fotografski objektiv z dobrotnico (Cindričevo ženo) in učiteljem Koncem vred. V ospredju se lepo vidijo stare šolske klopi, ki so bile fiksirane na mestu podobno kot v cerkvi. Fotografiral je Mirko Cindrič in jim fotografije poslal po pošti, ko se je vrnil v Ameriko.
1934 Rakek – Ugrabljene Sabinke
Veseloigra, ki ima z legendarno zgodovinsko ugrabitvijo kaj malo povezave. Razen naslova. Igro je na rakovški oder postavilo Katoliško izobraževalno društvo z Rakeka.
1958 Markovec – V Olariji
Oj, Olarija, kraj skrivnostnega imena!! …
Olarija se imenuje košček struge Obrha med Markovcem oziroma Trznami in Marofom, kjer je voda posebno globoka in čista. Kaj bi njeno ime lahko pomenilo in od kod izvira, zaman ugibam od nekdaj. Meni zveni kot prešeren vzklik razigrane mladosti, spontane povezanosti z vrstniki, zdravega veselja do gibanja, raziskovanja skrivnostne narave ob vodi in v njej, malih vsakodnevnih dosežkov, nalezljivega navdušenja za karkoli …
Res, ime Olarija mi veliko pove in razlag niti ne potrebuje … Drugi pa – kakor komu.



