Begunje 1968/69 – 2. b razred
Razredničarka Zdenka Rovan je v Begunjah poučevala 2. b razred v šolskem letu 1968/69. V razredu je bilo 22 učencev, med dekleti in fanti je bila moč enakomerno razdeljena. Številčno namreč, drugače pa lahko le ugibamo. Po otroško navihani so bili vedno bolj fantje. Tudi na tej sliki vidimo učenca v tretji, najvišji vrsti, kako kaže “rožičke” sošolcu pred sabo. Pa saj to ni nič slabega in nič ne boli. Odleže pa, odleže. Pa še danes lahko o tem napišemo par besed.
1970 Cerknica – Sožitje z živalmi
Čas nastanka slike je izmišljen, neznan je tudi kraj, prav tako ne vem za ime nasmejanega fantka na sliki. Morda bo kdo kaj napisal o tem. A za ta prispevek to ni bistveno. Bistven je občutek topline, prijateljstva med zajčkoma, kozličkom in fantkom. Slika izžareva občutek, da so vsi živa bitja, ki živijo skupaj v razumevanju, sočutju, si delijo veselje nad življenjem. Tako kot je bilo nekoč na kmetijah, ko so bili voli, krave, konji, prašiči malodane družinski člani s svojimi imeni in zanesljivo pripadnostjo hiši. Da ne govorimo o psu, ki je menda edino živo bitje, sposobno zvestobe do groba.
Ob sedanjih neprilikah v zvezi s pokoli drobnice, bo treba razmišljati spet o ovčarskih psih, ki so stoletja uspešno varovali črede. Med ovčarske pse je spadala tudi letos preminula psička Chaser (pasma border collie), ki jo je lastnik profesor v treh letih naučil, da je identificirala več kot tisoč predmetov. Razumela je tudi kompleksne stavke. Ob njeni smrti ji je nekrolog objavil New York Times.
1960 Notranjska – Grabljice
O fotografiji, ki mi jo je “nastavil” Miloš, vemo le, da je nastala v šestdesetih letih na nekem lazu v Loški dolini. Takih prizorov nakladanja sena so bile v tistih časih polne notranjske senožeti. Košnja je bila eno osrednjih kmečkih opravil in je trajala od konca junija do konca avgusta, s košnjo nastila pa se je zavlekla še v september. Ob tem je na Blokah veljal rek: Kdor ob Mali maši kosi, na peči suši. Najpomembnejše delo so v košnji ob koscih opravile grabljice, ki jih je pri delu ujel tudi avtor te slike.
1963 Planina Malni – Ob izviru Malenščice
Lep, prav idiličen posnetek Malnov v Planini ob izviru Malenščice je za zgodovino opravil dr. France Habe, preden so to idilo uničili, ko so zgradili črpališče za postojnski vodovod. Razglednico je založilo T. D. Planina. Na levi naj bi bili ostanki Modrijanovega mlina, na desni Spodnji Milavec in v prav v ozadju verjetno še del mlina Zgornjega Milavca.
1956 Rakek – Nastop pred Sokolskim domom
Slika rakovških telovadcev je nastala leta 1956 pred Sokolskim domom na Rakeku, danes trgovina z avtomobili Urbas.
1945 Strmol – Zaščitna četa
Na fotografijah so člani zaščitne čete 4. bataljona KNOJ. Nastale so leta 1945 na gradu Strmol. Med njimi je bil tudi Tone Gornik takrat iz Grahovega, sedaj pa živi na Rakeku. Četa je bila sestavljena predvsem iz Primorcev in Notranjcev. Poleg Toneta je bil iz naših krajev tam še nekdo iz Martinjaka.
1936 Rakek – Pred veselico
Drugega avgusta leta 1935 je bila v gostilni pri Hladniku letna prireditev gasilske čete z začetkom ob treh popoldan. Članice in člane so zaprosili za pomoč. Predvsem so ciljali na gasilke in ubrali zelo diplomatsko pot:
»Ob tej priliki naprošamo imenovane člane in članice, da nam priskočite z delom na pomoč, na prireditvenem prostoru oziroma v paviljonih, v katerih ste samo ženske sposobne in najbolj praktične.«
Kdo bi se uprl takemu nagovoru. Povabilu je sledil seznam predvidenih izvajalcev in svojo udeležbo so morali potrditi z lastnoročnim podpisom. Premišljanja potem ni bilo več.
Begunje 1968/69 – 2. a razred
Razredničarka Jožica Košir ob učencih iz 2.a razreda v šolskem letu 1968/69. V razredu je bilo 22 učencev, po 11 deklic in dečkov.
Zadaj na desni strani ob stebru za ograjo, vidimo dve zvedavi glavici iz naslednjega razreda, ki sta že nestrpno čakali na slikanje. To nam dokazuje, da je bilo včasih skupinsko slikanje nekaj težko pričakovanega in posebnega. Bili so brez mobitelov in danes vsakdanjih selfijev.
1977 Rakek – Pohod ob žici okupirane Ljubljane
Prvi pohod po poteh okupirane Ljubljane je bil 23. junija 1957 v okviru prvega festivala telesne kulture. Z urejanjem celotne poti so končali 1985 leta in svečana otvoritev je bila 9. maja. Za časa Jugoslavije je bila udeležba na pohodu obvezna za vse ljubljanske šolarje, študente in delavce. Učenci rakovške šole se tega pohoda nismo nikoli udeležili.
Na rumenkasti ovojnici, naslovljeni na mojega očeta, je poštni žig z datumom oddaje 26. november 1953. Dolgo je že od tedaj. Še način, kako je izpisan naslov prejemnika, je zgodovina: Voj. pomeni “vojnik” in ne vojak, kajti v JLA je bil uradni jezik srbohrvaščina in ne slovenščina kot v avstro-ogrski, kjer so tudi pri poveljevanju v vojski menda tolerirali nacionalne jezike. V. P. 1101-26 je številka vojne pošte – tudi če se je enota premaknila, je naslov veljal. Ajdovščina, kjer je bil oče takrat nastanjen v kasarni, kolikor ni bil na “vatrenom položaju“, kot vsi drugi kraji še ni imela poštne številke, zadostovalo je ime.
Stare slike 