1909 Dolenje Jezero – Nasip do Gorice (4)
Matevž Martinčič iz Dolenjega Jezera 25 je zastopal odbor vaščanov za izgradnjo poti (nasipa) in mostu od vasi do Gorice od leta 1904 pa do izgradnje leta 1907, potem pa je bil do 7. maja 1909, ko je s tega položaja odstopil, še oskrbnik nasipa. O odstopu Matevža Martinčiča in izvolitvi novega odbora za oskrbovanje nasipa ter imenovanju novega oskrbnika nasipa Andreja Šparembleka so obvestili c. k. okrajno glavarstvo Logatec.
1965 Cerknica – Prospekt jezera in okolice
Tale cerkniški mi je bil posebno všeč, ker je kombinacija domiselno narisanega zemljevida z vsemi pomembnejšimi kraji in fotografij.
1928 Zamet – Rapalska meja in železnica
Jugoslovanski in italijanski varuhi rapalske meje so napravili skupno fotografijo v kraju Zamet nad Reko. Na fotografiji je 5 jugoslovanskih financarjev, 2 italijanski vojaki alpinci in 2 italijanska karabinjerja.
Ne vemo, kakšen dogodek je botroval skupnemu fotografiranju. Sproščeni vsekakor niso bili.
1967 Rakek – Plesni tečajniki
Leta 1967 je na Rakeku potekal pravi plesni tečaj. Vse skupaj je sovpadalo s pripravami na valeto, ki smo jo že predstavili v starih slikah. Vendar pa so vsem tečajnikom na koncu plesnega tečaja pripravili pravo tekmovanje.
1930 Notranjska – Orli ali Sokoli
Slika je brez kakršnega koli zapisa na zadnji strani. Rečeno mi je bilo, da so na njej rakovški Sokoli. V paketu s to sliko je bila tudi rakovška hazena za katero sem kasneje ugotovila, da je iz Cerknice in je bila v starih slikah že objavljena.
1949 Marof v Loški dolini – Kamion s hlodi
Prevoz lesa s tovornjaki je bil v prvih povojnih letih najpomembnejša in najučinkovitejša gozdarska mehanizacija. Vse ostalo se je opravilo ročno ali z živino.
V planskem obdobju 1947-1951 je znašala skupna nosilnost tovornjakov od 1.300 do 1.700 ton. Tehnična uporabnost tovornjakov je bila le od 50 do 65 odstotna, ali okoli 1.050 ton uporabne nosilnosti. Leta 1951 so tovornjaki npr. prepeljali 22.171.000 ton/km, kar pomeni v 280 delovnih dneh povprečno okoli 70 km polne vožnje na dan. Pomanjkanje rezervnih delov in gum, pa tudi pomanjkanje mehanikov, in velika iztrošenost tovornjakov je močno zmanjšalo uporabnost in učinkovitost vozil. K zmanjšanju učinkovitosti je nekaj pripomoglo tudi ročno nakladanje lesa.
1964 Pennsylvania – Šolski ples
Ampak ne moj. Ta še pride čez 15 let, vendar ne bom tako našemljena.
Saj ste že vsi videli v filmih, ko se dekleta v Ameriki odpravljajo na tako imenovani šolski ples, na kratko imenovan prom, kar je skrajšana promenada, v svoji najboljši in najlepši obleki, fantje pa jim prinesejo šopek in jim ga nataknejo na roko. To ni scenarij, to je vse res.
1955 Babno Polje – Veselo alelujo!
Velikonočno voščilnico iz Amerike, ki sta jo 15. marca 1955 napisali teta Pavla in Paulina, žena in hči Antona Palčiča, hranijo pri Veselovih na Babnem Polju. Komu je bila pravzaprav poslana? Besedilo nagovarja Micko, ki bi bila lahko in najverjetneje tudi je Marija Ožbolt, Ivanova z Babnega Polja, stara mama sedanjega lastnika voščilnice. Domači so jo klicali Mima, a je Micka prav enakovredna izpeljanka iz imena Marija.
Mimin stric Anton Palčič je glede na vsebino pisma malo pred tem umrl, zato je ženi in hčeri dolgčas po njem … Čisto na koncu sporočila, ki govori tudi o poslanem paketu in njegovi vsebini pa stoji kratko voščilo: “Veselo alelujo!”
1938 Kirkland Lake – Družina Otoničar (1)
Matija in Tončka Otoničar sta si svoj novi dom uredila v Kanadi. Sestri Francki je v Cerknico poslala sliko s svojo družino.
1960 Notranjska – Ročno nakladanje lesa na kamion
Fotografija prikazuje nakladanje lesa-hlodov na kamion. Ekipa je bila kar številna, poleg šoferja, ta je le upravljal kamion, je bil potreben še merilec, ki je les izmeril in pripravil dokument, in štirje nakladalci. Zakaj so bili potrebni štirje nakladalci? Ali ne bi bila dovolj dva? Ne, dejansko so bili potrebni štirje: običajno je bilo potrebno les valiti ali potiskati na kamion po legah navzgor in to sta delala dva nakladalca, ki sta valila (obračala z mačkom-obračalko). Ker so bili to običajno debeli in težki hlodi, sta morala dva druga nakladalca podstavljati po legah cepin, da ne bi hlod zdrsnil navzdol in pokopal delavcev pod seboj. Tudi če se je valil les navzdol na kamion, sta morala dva nakladalca s cepini na legah zadrževati hlod, da ni z vso silo priletel na kamion. Da so lahko nakladali kamione, pa tudi vozove, so bili ob gozdnih cestah rampni prostori (rampe, krlišča). To so bila mesta, kjer je bila cesta vkopana, ali drugače vzvišeni prostori, kamor so furmani privlekli les.
Stare slike 