1930 Unec – Birmanci, botri in sorodniki
Birmanci z botri in sorodniki pred gostilno in trgovino Simona Ribariča na Uncu.
Enako fotografijo ima J. Mulec v knjigi Segljaj spomina, str. 82, pod fotografijo je zapisal le: Slavljenci ob praznovanju birme pred Ribaričevo gostilno na Uncu, okoli 1930.
Nič bolj podrobno, nič o osebah na fotografiji.
Cerknica 1974/75 – 6. b razred
Na sliki sta Marija Ožbolt, Šemetova Mima z Velikega Vrha, ki se je spomladi vojnega leta 1941 poročila na Babno Polje k Ivanovim poleg nje pa njen drugi sin Slavko, tretji otrok od šestih. Nekega sončnega zimskega dne ju je na dvorišču domače hiše “pritisnil” po vsej verjetnosti zet Tone Vesel. Bilo je dovolj suho, da se mama niti ni preobula, ampak je pozirala kar v visokih zimskih copatih z okosmateno podlogo. Tudi plašča ali bunde nima, gotovo pa je dovolj oblečena, da ji ni bilo treba segati po dodatni obleki vsakič, ko stopi iz hiše in gre krmit prašiče, molzt krave, odkidat živalim, zajet vodo iz vodnjaka … Na kmetiji pač ne moreš pozimi v prezakurjenih prostorih skakati v kratkih rokavih in se kregati, kako je zunaj mraz …
Sin je videti oblečen v moderne špichoze in dobro obut v zloščene nizke škornje, v katerih se je – čeprav so namenjeni drugačni rabi – vseeno mogoče ravnokar prismučal dol po rebri za hišo z doma narejenimi smučmi.
1952 Novi Kot – Prva generacija
Prva generacija učencev v učni karieri prve povojne učiteljice Zalke Kocjan v Novem Kotu. Slika je nastala za hišo na Mandrovem vrtu. Imela je kombiniran pouk, dopoldne 4., 5., 6. razred, popoldne pa 1., 2. in 3. razred. Manjkata Anica Pantar in Žan Žagar. Pri nas je učila tri leta, se poročila z domačinom in rodila hčerko Metko. Potem je poučevala v Kočevju do upokojitve.
1940 Unec – Z Rakekom v ozadju
1910 Križna gora – Shod Orlov
Binkoštna nedelja leta 1910 je bila že 15. maja. Naslednji dan, na Binkoštni ponedeljek, pa so se Orli cerkniško-starotrškega okrožja podali na Križno goro. Oblečeni so bili v kroje, prišli pa so iz Cerknice, Rakeka, Starega trga, Grahovega in Loškega Potoka. Bilo jih je okrog sto, poleg njih pa še številna dekleta in drugi udeleženci, ki jih je poročevalec ocenil na dva tisoč, čeprav je bila po sliki sodeč številka nekoliko manjša.
1930 Rakek – Učiteljica Josipina Milavec z učenci
1900 Leskova dolina – Naselbina sredi gozda
Cerknica 1973/74 – 5. b razred
1958 Kozji Vrh – Kapelica Matere božje Sedem žalosti
Podružnica prezidanske cerkve je cerkvica – kapela Matere božje Sedem žalosti na Kozjem Vrhu (Žalostnem Vrhu). Njena izgradnja sega v 1851. leto, po nekaterih indicih pa je še mnogo starejša. Prebivalci Kozjega Vrha so jo zgradili v zahvalo, ker v okolici ni noben zbolel za kolero, ki je 1855. leta razsajala po Prezidu. Po letnicah so jo zgradili štiri leta pred kolero, zato se domneva, da je bila že kakšna epidemija prej.
Okrog leta 1900 so naši izseljenci iz ZDA postavili razpelo na desni strani kapele, za katero zaobljubo je šlo, ni znano. Medtem so ga že trikrat obnovili, in sicer 1962, 1991 in 2005. leta.






