1910 Fara – Pozdrav od Fare
Bloška župnija s farno cerkvijo nadangela Mihaela bo kmalu stara 700 let. Toliko bo minilo od njene izločitve iz prafare Stari trg. Svetega Mihaela so častili že v zgodnji dobi krščanstva, največkrat v čast zmage nad poganstvom in luči nad temo in mu na vzpetinah postavljali cerkve. Posebej v času turških vpadov je bil sv. Mihael, kot zaščitnik duš in hrabrih vitezov, v veliko oporo ljudem.
1971 Stari Kot – Zimska romanca
1945 Cerknica – Panorama požganega mesta (2)
Risal je na balkonu Zagorjanove hiše, velike in znane cerkniške zgradbe, ki stoji takoj ob taboru, pred stopniščem, ki vodi v cerkev. V zgradbi je bila nekoč pošta in zaradi nje tudi gostilna Pri pošti, kjer so se okrepčali kočijaži, ki so pošto dostavljali še s konji in kočijami. Hiša je bila prostorna in zato primerna tudi za nastanitev vojaštva, tega ali onega, kakor so izsilile tedanje razmere.
1945 Cerknica – Panorama požganega mesta (1)
Slika, ki jo je izdelal nemški vojni ujetnik Hans, prikazuje Cerknico, kakor jo je bilo moč videti s pobočja Slivnice sredi leta 1945.
Pričevanje o težkem povojnem času, pa vendar narisano tako sveže, barvito in razločno, kot bi šlo za slikanico. Hans je naslikal več vedut trga, v katerem je čakal na odpust iz ujetništva, menda tudi nekaj portretov vaščanov, ki jih je srečeval. To je zgodba o njegovih akvarelih.
1938 Rakek – Smučarski tečaj II.
1938 Rakek – Smučarski tečaj I.
1921 Osredek – Grubenška Mimica
Mala deklica, ki sedi v maminem naročju, se je rodila daljnega leta 1920. Krstili so jo za Marijo. To je njena prva slika, na kateri je stara približno eno leto. Ko je odrasla, je iz Marije postala Mima. Ob atu, ki ponosno sedi poleg, sta še dve njeni teti in stric (mamine mlajše sestre in brat). Fanta za atom pa žal ne poznamo.
1965 Rakek – Kroj
Naša mama ni rada hodila v šolo, kar je razvidno iz pisave na sliki. Je pa premogla obilo zdrave kmečke pameti, ki jo je večinoma zadržala zase, saj sem jo jaz po njej podedovala bolj malo. Krojiti so se Rakovčanke učile na šiviljskem tečaju.
Na sliki pri Štodlovi štirni je domača hči Tilka v družbi konja Todorja, iz ozadja pa na oba gleda mama Dorica. Slika je zanimiva, ker je na njej poleg vsega drugega videti, kako so bili postavljeni in podprti prvotno leseni žlebovi, ki so bili napeljani s skednja in hiše v vodnjak in tako oskrbovali domačijo z vodo.
1942 Rakek – Pogozdovanje Lavričevega gozda
Na zadnji strani fotografije je zapisano: 1942. Lavričev vrt na Rakeku sadili smreke. Dejansko ni šlo za Lavričev vrt, ampak za Lavričev gozd, ki je bil nadaljevanje Lavričevega parka. Z volom so verjetno pripeljali smrekove sadike, pogozdovalci pa so opremljeni s krampom, lopato in grabljami. Pogozdili so površino, kjer so bile že prej smreke, ki so jih posekali, saj so še lepo vidni panji. V ozadju pa je še preostanek smrekovega gozda.





