1945 Cerknica – Panorama požganega mesta (2)
Risal je na balkonu Zagorjanove hiše, velike in znane cerkniške zgradbe, ki stoji takoj ob taboru, pred stopniščem, ki vodi v cerkev. V zgradbi je bila nekoč pošta in zaradi nje tudi gostilna Pri pošti, kjer so se okrepčali kočijaži, ki so pošto dostavljali še s konji in kočijami. Hiša je bila prostorna in zato primerna tudi za nastanitev vojaštva, tega ali onega, kakor so izsilile tedanje razmere.

Sokolski dom je za čuda ostal cel – tudi po drugem napadu, ki se je zgodil pet dni kasneje, 19. septembra 1943.

Ko smo razkrivali zgodbo teh akvarelov, smo slišali, da jih je narisal “Hans”, vendar nismo vedeli, ali je bilo to res njegovo osebno ime ali le oznaka za Nemca, podobno kot tujci Slovenca imenujejo kar “Janez”. Šele na tej sliki smo prvič zagledali njegov podpis, ime in priimek. In ni šlo drugače, kot da sem pobrskal po spletu. Je kje zapisan slikar s temi podatki? Je prišel domov? Je nadaljeval z delom?
Je! Na nekem forumu je zabeležen njegov življenjepis, bil je slikar samouk, likovni vzgojitelj na gimnaziji in višji šoli … Podatki se prekrivajo, tudi podpis na eni njegovih kasnejših slik je podoben temu na naši upodobitvi Cerknice. Seveda ne morem zatrditi z vso gotovostjo, a zelo verjetno je ta gospod prav vojni ujetnik Hans. Umrl je v nemškem Gelsenkirchnu leta 1991, star 86 let.
Slovarček:
- Kriegsgefangene: nem., vojni ujetnik
Viri:
- Ljerka Zagorjan, Cerknica, ustno
- Marijan Slabe: Cerknica; Založba Obzorja Maribor, 1981
- Spletni forum Gelsenkirchener Geschichten
Kraj: Cerknica
Datum: 1945
Avtor: Hans Rahn
Zbirka: Ljerka Zagorjan
Fotografirano: 5. 1. 2018
Oblika: reprodukcija slike
Trackbacks
- 1945 Cerknica – Panorama požganega mesta (4) | Stare slike
- 1945 Cerknica – Kapelica ob stari poti | Stare slike
- 1945 Cerknica – Portret mladega rojaka | Stare slike
- 1948 Cerknica — Pod kaplanijo | Stare slike
- 1937 Cerknica – Pod Kaplanijo | Stare slike
- 1942 Cerknica – Prvo sveto obhajilo | Stare slike
Nemški vojni ujetniki so pri nas delali vsaj do konca novembra 1948 (vsaj tri leta po koncu vojne). V knjigi Trpeli so naši gozdovi (Perko, 2005) str. 101-102 sem na osnovi arhivskih dokumentov ugotovil: Ker je primanjkovalo gozdnih delavcev so v gozdovih delali tudi vojni ujetniki. Privredni savet v Beogradu je slovenskemu gozdarstvu odobril 2.000 vojnih ujetnikov. Kocbek v Dnevniku 1948 zapiše: 23. november 1948. Na Podstenicah smo južinali v baraki nemških ujetnikov. Našli smo jih slovesno razpoložene. Slavili so svoj odhod v domovino. Uprava jim je postregla z jedačo in pijačo. Vsak je dobil liter vina, zato so bili malce okajeni…Z delom in plačo so bili zadovoljni, večinoma so delali na akord, normo so dali državi, kar je seglo čez, so obdržali zase.
Zanimivo, hvala za dopolnitev!