1938 Rakek – Sokoli pri spomeniku kralju Aleksandru
Več kot 5000 Sokolov se je 24. aprila 1938 poklonilo spomeniku kralja Aleksandra I. Zednitelja na Rakeku. Kot je znano, so spomenik odkrili leta 1937. Naključje je hotelo, da se Sokoli tedaj odkritja niso mogli udeležiti in odločili so se, da se bodo spomeniku poklonili ob kakšni drugi priliki.
1939 Ljubljana – Prvi elitni ples
1965 Velike Bloke – Dragica z volom
Zemljevid, ki je v angleščini poimenovan Prva vojaška raziskava – First Military Survey (1763-1787), iz časov habsburške cesarice Marije Terezije in njenega sina Jožefa II. v vasi Velike Bloke (Dorf Oblok) že prikazuje dva mlina ob potoku Bloščica (Oblotschicza Bach). Torej sta Malenski in Stebrov mlin stala že takrat, tako kot še 20 kmetij in Marijina cerkev v vasi. Malenska domačija z mlinom in žago je imela tako zavidljivo zgodovino staro več 250 let.
1931 Rovte – Poroka
Lepa poročna slika Marjance z Medvedjega brda. Kdo ve, mogoče je pa kakšna moja sorodnica glede na to, da je bila moja pra-babica prav od tam doma. Marjanca je vzela Felipeja, ki je bil Italijan. Verjetno žandar ali financar, kar je razumljivo, saj je bil kraj tik ob italijansko-slovenski meji. Upam le, da zakon ni šel takole kot ta poročna fotografija – na dvoje.
1939 Logatec – Maškarada
1964 Rakov Škocjan – Gost pred hotelom
Na začetku šestdesetih let preteklega stoletja so v Rakovem Škocjanu na ruševinah zgradili to stavbo. Po spraševanju znancev sem zvedel, da naj bi bil gost France Zgonc, doma nekje na Blokah. Zgleda, da se je France do hotela pripeljal z mopedom slovenskega proizvajalca Tomos iz Kopra.
1937 Rakek – Panorama z unške strani
1909 Gradež – Počitnice
K’la nas imajo – napis na sprednji strani razglednice z nekaj podpisi.
Pred drugo svetovno vojno je bil Gradež zelo obiskano mesto. Lahko bi se reklo, da je bil italijanska Nica in bi ga zato lahko označili za mondeno letovišče, letovišče, kjer počitnikuje gospoda in tudi kronane glave. Tudi Domiceljevi s svojimi prijatelji in sorodniki so radi zahajali tja.
1969 Ljubljana – V internatu na Vidovdanski
Ob prihodu v internat na Vidovdanski c. smo se dekleta in fantje s podeželja prve dni težko znašli v mestu, v novi šoli, s sošolci in strogimi profesorji ter redom v dijaškem domu in vzgojitelji. Vezi z domačimi so bile omejene na pisanje pisem, največkrat pa kratkih dopisnic in enkrat na mesec, v soboto popoldne pot domov in povratek v nedeljo zvečer. Telefonov ni bilo. V štirih letih pa smo dozoreli, internatarji s šolo v veliki večini nismo imeli težav, nova prijateljstva so se utrdila. Obvladali smo domski red in takratno Ljubljano. V maju 1969 smo se pripravljali na maturo in izkoristili priložnost za slikanje na dvorišču internata s staro pralnico v ozadju.







