Posnetek je, sodeč po avtomobilu, iz 60-tih let 20. stoletja, na njem pa je poleg cerkve sv. Jurija v Staregm trgu še zvonik, župnišče in kaplanija, povsem zadaj čisto v sredini pa še nekdanja Teličeva hiša in kostanj ali lipa ob njej. Ta prispevek se navezuje prav nanjo.
V hiši, ki je bila prvotno Šamlova in jo je pozneje kupil Jernej Telič iz Iga vasi ter imel v njej trgovino, je od 15. maja 1944 pa do konca vojne delovala civilna bolnica, ena od najmanj treh, ki jih je partizanska oblast ustanovila na osvobojenih ozemljih za potrebe civilnega prebivalstva. Vojaške bolnice so delovale drugje – pri nas v gozdovih pod Snežnikom – civili pa v sili niso imeli kam.
1935 Rakitna – Cerkveni pevski zbor
Slika je bila posneta okrog leta 1935 v Rakitni. Sodeč po drevesih je moral biti to vrt, vsekakor pa v bližini tamkajšnje farne cerkve Sv. Križa.
Na sliki poznam samo spodaj prvo z leve, to je Jezercava Johana, ki je bila sestrična moje mame, poleg nje pa sedi organist in zborovodja Jožef Tekavec, Bahnetov iz Rudolfovega. Rojen je bil leta 1891 kot najstarejši od petih otrok, brat mojega očeta oziroma moj stric.
Cerknica 1968/69 – 5. a razred
1934 Lož – Cestarski tečaj
Služba cestarja je bila v Kraljevini Jugoslaviji državna služba, ki ni bila dostopna kar vsakemu. O pogojih, ki jih je bodoči cestar moral izpolnjevati, smo na naši strani že brali. Med dolžnosti cestarja je spadalo tudi praktično izpopolnjevanje. V avgustu 1934 so se na dvodnevnem tečaju zbrali cestarji v Ložu.
1901 Stari trg – Ivan Štritof, račun
Tu imamo spet en račun, ki je bil registriran na »davčni blagajni«. Ivan Štritof v Staremtrgi ga je izstavil Tereziji Zakrašek z Vrhnike. Glede na nabavljeno blago je bila gospa verjetno šivilja. In s seboj je vzela premalo denarja, saj je ostala dolžna eno krono in 85 vinarjev, ali pa so vmes podražili. Se je možakar prav fejst namatral z njim. Tole vse spisati na roko pa še izračunati ni mačji kašelj. Ne pa tako kot danes, ko blagajničarka samo vleče čez čitalnik in dela s polno hitrostjo. Je sploh ne moreš dohajati. Ni šanse, da bi hitreje pospravil, kot ti ona nameče. Sem prav zmatrana, ko grem od blagajne.
1955 Loška dolina – Klaftre
Fotografija neznanega fotografa je nastala v Loški dolini. Glede na spodnji zapis ni niti pomembno kje in kdaj. Letnica je le približna. Za zapis o drvah sem se odločil zaradi anekdote, ki se jo spomnim vedno, kadar zagledam tako zložena drva. Pri nas pravimo tako zloženim drvam klaftre, čeprav klaftra pomeni staro volumensko mero za drva veliko približno 4 kubične metre. Klaftra pomeni tudi seženj. Ta stara dolžinska mera predstavlja razpon med odročenima rokama, ki je odvisen od velikosti človeka in znaša od 1,7 do 2,5 metra.
1940 Jeršiče – Moja prva in edina punčka
Kolik igračk ima danes 4-letni otrok? Mislite, da bo lahko še kateri od njih tako do potankosti opisal svojo najljubšo, ko bo štel 80 let? Zgodba je kratka, a še vedno zareže globoko v življenje male deklice.
Justina Srnel mi je tokrat pokazala sliko sebe in njene edine igračke. Mala punčka na sliki ima 4 leta in še ne ve, kaj bo prinesla vojna.
1945 Rudolfovo – Bahnetova družina (2)
Fotografija je bila posneta pred našo, Bahnetovo hišo na Rudolfovem. Ker najmlajšega brata, ki je bil rojen maja 1946, tu še ni in ker imam v roki vejo in cvet od bezga, sklepam, da je bilo to spomladi leta 1945. Fotograf je seveda neznan, nas je pa postavil pred vrata, da je videti lepo izrezljane polknice, nad njimi pa majhna polička, kamor smo spravljali ključ, ko smo bili od doma in na vrhu nizko okence s šipo, da je bilo v veži nekaj svetlobe.
1915 Cerknica – Alojz Pogačnik, račun
Alojz Pogačnik, trgovec in posestnik iz Cerknice, ki je bil rojen v Ljubljani, je slavni Cesarsko kraljevi sodniji v Cerknici izstavil račun za nabavljeni material, ki je znašal 33 kron in 8 vinarjev.
Je bilo pa verjetno tako kot danes. Čim več porabiti, da bo šlo še iz letošnjih sredstev pa da nam naslednje leto ne bodo dali manj denarja za materialne stroške.




