1932 Milanov Vrh – Prvi maj s tamburaši
Fotografija iz albuma dr. Viktorja Kraševca, za katero smemo domnevati, da jo je posnel Mirko Klepec, nosi datum 1. maj 1932. Veliko fotografij iz tega albuma je podobno označenih s krajem posnetka in datumom, kar so zelo pomembni podatki, tudi če ljudi in dogodka na njih ne prepoznamo.
1930 Rakek – Štelverk II na postaji
Konec januarja 2024 je bil objavljen prispevek o rakovškem štelverku III, ki je stal tik ob cestnem prehodu preko tirov več kot 60 let. Tema tega prispevka pa je štelverk II, ki je bil zgrajen na sredini postaje, nad gasilskim domom, v kilometru 484.060, merjeno z Dunaja.
Cerknica 1975/76 – Zadnje leto v vrtcu
- Čepijo: Boštjan Zrimšek (Cerknica), Mojca Furlan (Cerknica), Jasna Baraga (Cerknica), Herman Zakrajšek (Cerknica), Gorazd Kebe (Cerknica) in Helena Šestanovič (Cerknica).
- Druga vrsta: Simon Kovačič (Cerknica), Uroš Žnidaršič (Cerknica), neprepoznan, Aleš Ris (Cerknica), Samo Zigmund (Cerknica), Aleš Križančič (Cerknica) in Borut Hren (Cerknica).
- Tretja vrsta: Irena Opeka (Cerknica), Valentina Zadnik (Cerknica), Veronika Pavlič (Cerknica), vzgojiteljica Marinka Kralj, Peter Mele (Cerknica), Tomaž Klančar (Cerknica) in Aljoša Čeferin (Cerknica).
Kakor koli obrneš, slika ni nastala na Rakeku, čeprav je ozadje sumljivo podobno nekemu določenemu rakovškemu predelu. Je pa tu dobila domovinsko pravico in se znašla v zbirki gospe Helene Lovrenčak. Na fotografiji je Velimir Nikolajević iz Jazaka pri Rumi v Slavoniji.
Vojak se je naslonil na stol. S pogledom se je zazrl nekam v daljavo, v negotovo prihodnost. Ni še vedel, kaj ga/jih čaka. V levici ima nepogrešljiv Ibar, ki ni reka, temveč cigareta. Za pasom ima bajonet. Namesto škornjev so ga opremili z botami.
Jazak je naselje v Srbiji z znanim samostanom, ki je bil zgrajen v 18. stoletju po naročilu cesarice Marije Terezije. Trenutno je kraj znan po ustekleničeni vodi, ki »izvira iz neusahljivega ledenika 128 metrov globoko in nanj ne vplivajo zunanji viri. Voda ima bogato mineralno sestavo«.
1959 Bezuljak – Zvezek Žogarjeve Anice
Kraj: Bezuljak
Datum: 1959
Avtor: Ana Cunder
Zbirka: Ana Cunder
Skenirano: 4. 7. 2022
Oblika: dokument
1916 Rakek – Skladišča klavne živine
Schlachtvieh depot (skladišče klavne živine) je bilo po napisu na razglednici sodeč na desni strani ceste, ki vodi z Rakeka proti Cerknici. Barak je ogromno. Sploh si ne predstavljam, koliko živali so tukaj pobili. Smilijo se mi kljub zavedanju, da so morali vojaki tudi jesti. Slovenci smo rekli vojakom na fronti »kanon futr«, Italijani so jim rekli »klavna živina«. Žal, to ni bilo daleč od resnice.
Rakek 1957/58 – 7. razred
Učenke 7. razreda 1957/58. Pred fotografa Žnidaršiča so se skupaj s svojim razrednikom lepo posedle v šolske klopi, nekatere resne druge z rahlim nasmeškom. Mnoge na fotografiji so se že poslovile, še živeče pa so dočakale starost 80 let in več.
Na sliki, posneti o božiču leta 1931, je žaga Franja Žagarja – Špetnaka in naselje žagarskih delavcev Milanov Vrh, ki ga zdaj že dolgo ni več. Fotografije so iz albuma dr. Viktorja Kraševca, posnel jih je domnevno gostilničar Mirko Klepec z Milanovega Vrha, ki je bil poročen s teto lastnika albuma gostilničarko Fani Kraševec. Na Milanovem Vrhu je bil upravitelj žage Jaša Kraševec, strojnik njegov brat in oče lastnika albuma Viktor Kraševec starejši. Pred njimi je bil upravnik žage njihov oče. Tu je bilo zaposlenih še več Slovencev, nekaj jih je bilo tudi iz Primorske, ker so prebegnili pred fašizmom v Jugoslavijo. Skupaj je bilo občasno tam do petdeset delavskih družin, vsakodnevno pa so prihajali na delo tudi možje in fantje iz bližnjih krajev.
1921 Rakek – Pomožna objekta na postaji
Po letu 1920 je Rakek, v skladu z Rapalsko pogodbo med kraljevinama SHS in Italijo, postaj mejna postaja Kraljevine SHS. Postojna je na drugi strani pripadla Italiji. Hitro je bilo treba na novo vzpostaviti množico novih zaposlitev na postaji, ki jih predtem ni bilo. Delovne pogoje je bilo treba zagotoviti za različne poklice znotraj železnice, pa tudi izven nje, kot so bili cariniki, graničarji, policisti, dacarji, špedicija ipd. Prostorska stiska je bila ogromna in so jo reševali na različne načine.
Skupinico sestavljajo: Igor Jadrič (Cerknica), Mateja Lah (Cerknica), Sabina Bečaj (Cerknica), Metka Kraševec (Cerknica), Janez Mivec (Cerknica), Martin Zidar (Cerknica), Sandi Petrovčič (Cerknica) in Valter Žnidaršič (Dolenja vas).
Stare slike 