1952 Podcerkev- Zadružni Murček
Člana obdelovalne zadruge “Ulaka” iz Podcerkve sta bika Murčka odpeljala na letno živinorejsko razstavo v Starem trgu.
Jesenskim temperaturam primerno je France Bavec st.- -Gregorin oblečen v povәršnәk, volnen pulover in belo srajco. S klobukom na glavi in krepko postavo vidim podobo pravega kmeta naših krajev preteklega obdobja. Na skrajnem levem robu slike je le delno vidna roka Janeza Žnidaršiča– Baragov, ki je Murčka vodil za močno bikovsko verigo in fajfo v bikovih nosnicah. Ko je Murček končal s svojim poslanstvom in so mu ponovno nadeli tisto močno verigo, je s Stanislavom Hace-tom brez upiranja prehodil pot čez Mandrge do nekdanje mesnice Karla Kovača, ki jo je prevzela zadruga Stari trg. “Počasi je šlo, no pa sva kar lepo prišla do tja”.
V začetku je KZ Stari trg letne razstave prirejala na farovškem vrtu, kjer je verjetno tudi nastal ta posnetek. V naslednjih letih so razstavni prostor preselil na mesto sedanjega zdravstvenega doma v Starem trgu. Razstavljalci iz Loške doline in bližnje okolice so na ocenjevanje in podelitev priznanj pripeljali krave, telice in bike. Takrat je bila najbolj razširjena sivo-rjava pasma. Prenekateri razstavljalec si je želel , da seboj odnese priznanje dobrega in skrbnega gospodarja.
____________________________________________________________
Obdelovalna zadruga “Ulaka” je že po nekaj letih prenehala delovati in kmetje so zopet začeli obdelovati svojo zemljo .
Nove oblike gospodarjenja po vzorih ameriških kmetovalcev so razvile zamisel postavitve odprtih hlevov na velikem nadleškem polju z združitvijo podcerkavskih parcel v velike komplekse in ponovno so s prisilnimi revalvacijami kmetom jemali zemljo. Takrat je začelo malo kmetijstvo v Loški dolini nazadovati. Poleg tega so po letu1965 vse pogostejše zaposlitve v podjetjih pripeljale do počasnega opuščanja tradicije.
K sreči so pogoste poplave preselile postavitev hlevov višje proti Nadlesku. Naše nemilo podnebje predvsem v zimskem času je kmalu izkazalo neprimernost izvedbe odprtega hleva le s streho. Živina je zbolevala, saj se je zgodilo da je ob večjih poplavah stala v vodi. Poginjala so teleta, celo zmrznila, zato je hlev kmalu dobil stene. Poskusili so tudi z dovzrejo šest do sedem mesecev starih žrebet. Dela na poljih in oskrbo živine so opravljali najeti delavci iz Prekmurja in Medžimurja. Tudi ta zgodba se je kmalu zaključila. Vendar, namesto da bi kmetom odvzeto zemljo vrnil v obdelovanje, je le-ta prešla v najemno oddajo. Opustele hleve je za svoje potrebe prevzela Perutnina Pivka.
____________________________________________________________
![]() |
“Živinorejska razstava” v Starem trgu p/ Rakeku je bila 6. 11. 1952 |
____________________________________________________________
Slovarček:
- povәršnәk- močnejša moška jakna
- fajfa-prijemalka, ki se za lažje obvladovanje živine namesti v nosnici
____________________________________________________________
Viri:
- Stanislav Hace
Kraj: Stari trg
Datum: 6. 11. 1952
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Bavec ml.
Skenirano: 20. 2. 2011
Oblika: fotografija
Tile naši Pocerkljani so bili pa aktivni od sile,oz.pridni.Delali na svojih gruntih pol pa še v tej obdelovalni zadrugi.Kapo dol vsem.Kljub vsem težkim kmečkim opravilom ,ki so jih obdelali ročno,kljub tej težki zemlji ki je v vasi,kljub vsem vremenskim neprilikam ki pesti vas,to so bile jesenske in spomladanske poplave,ki so jim velikokrat zalile pridelke in krmo za živali jim je uspelo obdržati kmetije ,ki šepetajo svojo zgodovino naslednikom.
Poslušajmo ta šepet spet in spet,
saj ko ga odnese veter čas,
težko povrne se do nas.
Ena nagajiva pesmica, ki je nastala v času nastajanja obdelovalnih zadrug:
“Šumijo gozdovi državni,
pšenička rumena zori,
na Marofu štalce gradijo,
za vse to pa kmetič trpi.”
Matija Mišič