1930 Podcerkev – Škrbceva hiša

Sliki “enonadstropne hiše iz Podcerkve”, kot je zapisano v zbirki Slovenskega etnografskega muzeja, sem po zbranih podatkih določila približno starejšo letnico 1930, saj je bilo v letih po nakupu zadnjih lastnikov, leta 1936, na hiši narejenih nekaj zunanjih predelav. ____________________________________________________________

Na kmetijo se je 1808 priženil  Jurij Škrbec iz Poljan (r. 1791). Bil je zelo  dober, premožen gospodar, prvi za snežniško graščino. Na kmetiji so redili dvajset glav goveje živine in več kot sto ovac, katerih striženo volno so pošiljali na Moravsko in še naprej na sever. V hiši je bila gostilna, na unkraj udje  so od leta 1830 imeli žago in cajgunco, v kateri so bili narejeni prvi cajgli za Štampetov most. To je bila zelo kvalitetna, ročno narejena opeka iz ilovice, ki so jo kopali, vozili s konjsko in volovsko vprego iz okoliških polj, mezgali in tlačili z bosimi nogami, da je nastala malta. Opeko so več kot sto let hodili delat najboljši mojstri iz Furlanije, katerih delo je potekalo od aprila do septembra po 12- 14 ur.

Poleg tega so v bakrenih kotlih iz lesnega pepela kuhali potašo, ki so jo pošiljali v Trst in Genovo. Pepel so zbirali od vseh ložanskih kmetov.

Janez Škrbec st. je s svojo ženo Terezijo z arondacijami in odkupi zemljišč nenehno povečeval svojo posest, tako da je bil notar iz Loža neprestano zaposlen s pisanjem njegovih pogodb. Ko mu je stara opekarna s parnim mlinom, kovačijo in žago postala premajhna in zastarela, je pri domači hranilnici najel  veliko posojilo in načrtoval izgradnjo večje z obkrožno pečjo in strojnim pogonom. Vendar, ko je bila v letu 1910 zgrajena nova opekarna, je že nastopila denarna kriza. Prodaja opeke se je zmanjševala, strojno tlačena opeka je postala manj kakovostna in tako so se dolgovi nenehno povečevali.

Prva svetovna vojna je poklicala  vse štiri sinove, tako da sta Janez  in Terezija lahko le sama  goreče prosila neusmiljenega upravitelja, da bi posojilnica s terjatvami  počakala do konca vojne. Prošnje v hudi stiski niso pomagale in vse Škrbcevo posestvo z žago in novo, še ne zagnano opekarno, je šlo 1914. leta na dražbo za 38. 988 kron. Janez st. se je z družino preseli k Varhu, kjer je Terezija za svojo doto kupila hišo. Sin Janez  si je hišo kupil v rodni vasi  in si ustvaril družino.

Leta 1916 je posestvo kupila firma Žagar,  ki je nadaljevala z žagarsko dejavnostjo.

Hišo v Podcerkvi sta leta 1936 kupila zakonca Sterle– Knausova in v njej odprla trgovino. Iz velikega poslopja opekarne, na katere strehi so bile dvajset metrov dolge špire iz Iške, je nastalo skladišče za les, ki so ga imenovali rinkofәn. Visoko segajoč dimnik so v povojnem obdobju podrli in opeko porabili  pri obnovah podrtih domov. Po nacionalizaciji Žagarjevih, je posestvo prešlo v občinsko last, zemljo je prevzela obdelovalna zadruga Ulaka. V hudem viharju leta 1956 se je poslopje Škrbcove opekarne dokončno porušilo.

____________________________________________________________

	Pred gospodarskim poslopjem je manjši prizidek, kjer so verjetno kuhali hrana za prašiče. Na sliki ni slutiti vrveža okoli hiše, le nekaj kur ob cesti se ni dalo motiti. Pripravljali so se na zimo. Ob dvorišču so zložene klaftre, nekaj drv je še v goleh, grljivci pa so zloženi pod balkonom. V levem kotu izreza je bača, s katero so vozili vodo iz bližnjega Obrha, saj pri hiši še ni bilo vodnjaka.
	Vhod krasi polkrožna kamnita preklada, pod katero so z liki rombov izrezljana vrata. Na tej preprosti klopici ob hiši je bilo verjetno prav prijetno posedeti in pokramljati z vsakim, ki je prišel navzdol po vasi tako ob dopoldnevih, kjer so božali nežni sončni žarki, kot v popoldanski senci, ki so jo dajali močni zidovi.
	Na vseh spodnjih oknih so vzidani železni križi. Ob vogal hiše je naslonjen večji poldogovat kamen, ki je voznike vozov in vprege opominjal koliko morajo odpeljati, da ne zadanejo ob vogal. Kamen je danes še vedno tam. Za hišo se nadaljuje delno vidno obzidje, ki je verjetno obdajalo vrt. V ozadju je vidna Rihtarjeva hiša, kjer imajo na zgornjem oknu polkna takrat značilen način odpiranja za zračenje.
	Kljub starosti hiše so dandanes podstrešni okraski še vedno vsi nepoškodovani in na svojem mestu. Tak nadomestek opažev ali preprostih obzidav daje hiši kar malce graščinski izgled. Stari bobrovec je bil pred nekaj leti zamenjan z novejšo kritino. Zgornja okna imajo polkna, brez je le okno nad vhodnimi vrati.

Slovarček:

• na unkraj udje: na drugi strani vode, brega
• cajgunca: opekarna
• cajgu: opeka
• potaša: nem. pepelika “pottasche”
• špira : tram ostrešja
• kura: kokoš
• klaftra: metrska drva
• goli: nerazrezana drevasna debla
• grljivc: smrekove ali jelkine očiščene veje
• bača: večji sod na vozu, uporabljali so ga za dovoz vode

____________________________________________________________ Viri:

• Janez Kebe, Loška dolina z babnim Poljem II. del, 2002
• Janez Škrbec, Sonja Demšar
• Matevž Hace, Prijatelji in znanci, 1975
• Milena Ožbolt, Andrejeva stopinja, 2004
• Stanislav Hace

Kraj: Podcerkev
Datum: neznan
Avtor: neznan
Zbirka fotografija: Etnografski muzej Slovenije, št. fotografije: F0000250
Skenirano fotografija: neznano
Oblika fotografija: skenirana datoteka

 
Fotografirano načrt: 4. 6. 2011