Skip to content

1954 Zgornje Poljane – Matičnava mati

25. 09. 2014

Scan-110821-0068Posnetek smo našli v Vinkotovem kufru. Na vrečko s filmom je napisal: maj 1954, Matičnova ohcet.

V belem predpasniku stoji na stopnicah Matičnava mama. Bila je zadnja prebivalka Gornjih Poljan, zdaj te vasi uradno sploh ni več, ker da ni stalnih prebivalcev, tako pravijo. Bila je precej stara, a se od Poljan ni hotela ločiti, raje je vsak večer prižigala luč na dvorišču, da je hči Julka v Iga vasi vedela, da je še živa, naučila pa se je tudi ravnati z radijsko postajo, da je lahko poklicala pomoč ali samo poklepetala s kom. Ampak to je bilo veliko pozneje, nekje v devetdesetih letih.

V času na sliki so bile oboje Poljane še polne življenja. Obe vasi so Italijani med vojno požgali, ljudi pa pregnali v dolino. Po vojni je bilo nekaj hiš obnovljenih, nekatere pa so za zmeraj opustele. Nekaj časa je bilo življenje na Poljanah izjemno trdo in mladi so množično odhajali, tisti, ki so ostali, so se preživljali z gozdom in kmetijo. Poti v dolino so bile slabe, prevozov ni bilo. Vsaka pot v igovsko ali pozneje starotrško šolo je bila za Poljanske šolarje pravi podvig: gozd, medvedje, sneg, mraz, tema. Ko so prvi starejši Poljanci začeli hoditi na delo v dolino, je to zgledalo takole: oče je na moped ob pol šestih naložil še hčerko, jo odpeljal v šolo, kjer je vsaj na suhem in toplem počakala na pouk, potem je šel v tovarno. Popoldne pa v obratno smer …

Ne vem, katerega leta je bilo, mogoče 1953 ali 1954, ravno toliko, da se spomnim, ko sta se mati in teta pogovarjali, da so končno tudi na Poljane (Dolenje, če tudi na Gornje ne vem) potegnili elektriko. Prav ogorčeni sta bili: “Saj je bil že cajt!”

Moja vrstnica iz Gornjih Poljan je morala stanovati pri nekih sorodnikih v Dolini, mislim da v Vrhniki, da je lahko hodila v osnovno šolo.

Scan-110821-069Poleg mame, stopnico nižje, stoji Matičnov oče, Lojze Ravšelj, Matična z Zgornjih Poljan. Tukaj je še mlad, njegova hiša pa samo z deskami pokrita, z lesenim žlebom na lesenih kljukah. Tudi stopnice so samo pokrpane. Hišo so pozneje obnovili – dobila je opečnato streho in tridelna okna. Ob stopnicah že čakajo zloženi zidaki za popravilo te nekoč precej tipične vrhkletne kmečke hiše.

V 70-tih letih so imeli dva psa čuvaja, rjavega in črnega. Črnemu je bilo ime Kunder in če je gospodar rekel: “Kunder, lopov!” ali “Kunder, lisica!” je čisto pobesnel.

Slovarček:

  • saj je bieu žje cajt: skrajni čas je bil, nesramno dolgo so odlašali

 

Prispevek je napisala: Milena Ožbolt.

Kraj: Zgornje Poljane (pogovorno: Gornje Poljane)
Datum: maj 1954
Avtor: Vinko Toni
Zbirka: Vinkotov kufr
Skenirano: 21. 8. 2011
Oblika: negativ 135

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: