Skip to content

1942 Ljubljana – Prošnja za bratovo osvoboditev

27. 10. 2014

141001351

Ohranil se je dokument, prošnja, v kateri Jože Šega, brat Ivana Šege, ki je bil leta 1942 interniran na Rabu, prosi za bratovo osvoboditev.

Vsekakor je bila prošnja brez učinka, saj je brat ostal v taborišču vse do razpada Italije.

Ob nastanku tega dokumenta je Jože Šega služboval v hotelu Union v Ljubljani kot vratar. Ko je pred leti na Dunaju z bratom prodajal kostanj, se je naučil nemško, med delom v Franciji pa francosko in italijansko. Potem, ko jo je videl na sliki in si z njo dopisoval, se je poročil s sestro svojega italijanskega sodelavca, lepo Lucijo. Z njo je imel dve hčeri in med vojno so bivali v Ljubljani, zato je verjetno, da sta prošnjo v italijanščini napisala skupaj, oziroma se je bistri Jože do tedaj že naučil tudi dovolj italijanščine. V prošnji, napisani 11.(?) decembra 1942, po zelo približnem prevodu stoji nekako takole:

Spoštovano poveljstvo XI. armadnega korpusa v Ljubljani

Spodaj podpisani Jože Šega, sin Antona in Jožefe, rojene Mohar, bivajoč v Ljubljani, Orlova 19, zaposlen v hotelu Union kot camerirere cameriere*, ponižno prosim imenovano poveljstvo za svojega brata Šega Ivana, sina Antona in Jožefe, rojene Mohar, rojenega v Loškem Potoku 31. 11. 1912*, stanujočega na Poljanah pri Starem trgu, gozdnega delavca, poročenega in očeta ene deklice. Med splošnim čiščenjem* konec julija tega leta je bil ujet in odpeljan na otok Rab.

Ponižno prosim, da se zgoraj imenovanega mojega brata osvobodi.

V upanju, da bo pričujoča prošnja obravnavana naklonjeno, se vnaprej zahvaljujem imenovanemu poveljstvu.

Z odličnim spoštovanjem!
Josip Šega

Je Jože upal, da bo bratu res pomagal ali je že vnaprej vedel, da bi moral za njegovo osvoboditev posredovati nekdo drug, ki bo jamčil, da se bo osvobojeni interniranec po prihodu iz taborišča pridružil vaški straži, z italijansko kratico MVAC, po domače beli gardi? Navadno je taka posredovanja opravil kateri od klerikov ali kak drug vpliven kolaborant – garancija sorodnikov ali samega interniranca ni bila dovolj.

Če bi Jože prošnjo poslal preko župnišča in bi bili na njej podpisani tudi lokalni komandant bele garde, poveljnik karabinjerjev in morda župan, ki bi vsak po svoji liniji zbrali podatke o internirancu, bi morda poveljstvo prošnjo vzelo v obravnavo. Ivan Šega pa bi se moral po vrnitvi pridružiti beli gardi, ki je nastala kot modifikacija prvotnega okupatorskega načrta, po katerem naj bi v 20 km širokem obmejnem pasu z NDH čimprej popolnoma izginili vsi Slovenci …

Slovarček:

  • *cameriere: natakar, sluga
  • *splošno čiščenje: med roško ofenzivo
  • *pravilen datum rojstva je 30. 12. 1913

Viri:

  • dokument – prošnja
  • Malka Kandare, Stari trg, ustno
  • prof. Tone Avsec, Medvode, ustno

Kraj: Ljubljana
Datum: 11.? 12. 1942
Zbirka: Malka Kandare
Skenirano: 1. 10. 2014
Oblika: dokument

Advertisements
2 komentarja leave one →
  1. Daniel permalink
    27. 10. 2014 11:04

    Morda samo popravek prepisa. V originalu je “cameriere”, v prepisu in kasneje v razlagi camerirere. Lepo pa je, da se je pismo ohranilo.

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: