1917 Planina – Gartnerjeva hiša (3)
Marija Gartner, rojena Juvanec, se je pražnje oblekla za fotografiranje na domačem vrtu. Ima svečano obleko. Očitno nekaj veze na tkanino, ki jo drži v levi roki. Z možem Alojzijem sta imela štiri hčere: Albino, Marijo (Maro), Gabrijelo (Jelico) in Dragotino (Drago).
Bila je podjetna ženska, saj je imela že leta 1886 svojo pekarno v Planini št. 80. Kasneje v juniju 1890, ji je c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu z odlokom dovolilo „preselitev tega obrta iz hiše št. 80 v hišo št. 85 v Planini“, kar je zapisalo kar na njen tako imenovani „Obertnijski list“. Za vsako leto je morala plačevati davek v dveh obrokih po 2 goldinarja 10 krajcarjev. Za hlebec kruha je bilo takrat treba odšteti približno 12 krajcarjev. Letni znesek davka 4 goldinarji 20 krajcarjev je po vrednosti odgovarjal 35-tim hlebcem kruha.
Leta 1892 je goldinar prepustil mesto novi valuti – kroni. Avstro-ogrska krona (nem. Krone, madž. korona) je bila v rabi do razpada Avstro-Ogrske, to je do konca prve svetovne vojne. Krona se je delila na 100 vinarjev oz. helerjev (nem. Heller, madž. fillér). Tečaj med goldinarjem in krono je bil 1 goldinar = 2 kroni. Torej je morala Marija plačevati po letu 1892 davek v znesku 8 kron 40 vinarjev na leto.
Naj navedem, kaj je med drugim pisalo na njenem tako imenovanem „Listu za obrtnijški davek“ (Oddelek glavne obrtnije III), ki ga je izdalo c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu 15. oktobra 1886, kar imenujemo danes pravni pouk:
SI AS 134/V/2/9149, Gartner Marija, Planina, pekarna
Kakova pritožba proti izmeri ali plačevanji obrtnijškega davka se ima vsled postave od 19. marcija 1876, državnega zakonika štev. 28, v 30 dneh pri podpisanem uradu za odmerjenje davkov vložiti, toda nima zadržajoče moči za plačevanje pristojbine (§. 10 patenta o obrtnijškem davku).
Obrtnijški davek s prikladami vred se ima vsako leto v dveh enacih obrokih naprej plačevati; prvi obrok zapade 1. januvarija, drugi 1. julija. – Nasledke zamujenega plačila odločuje postava od 9. marcija 1870, državnega zakonika štev. 23.
Terjatev za veljavno dovršeno plačevanje obsega ukaz finančnega ministerstva od 18. marcija 1860, državnega zakonika štev. 75.
SI AS 134/V/2/9149, Gartner Marija, Planina, pekarna
Obrt je opravljala vse do novembra leta 1921, ko je zaradi bolezni „vrnila koncesijo za izvrševanje obrti za pečenje kruha“. Kako je bilo s tem nekaj let kasneje, ko se je reaktivirala, pa si preberite v enem od naslednjih prispevkov.
Pripovedovali so mi o obisku Josipa Stritarja pri Juvančevih, ko je bila Marija Juvanec še majhna. Takrat Juvančevi po vsej verjetnosti še niso bili v Planini, ampak so živeli še na Uncu ali v sv. Vidu nad Cerknico.
Stric Josip je prispel z Dunaja in podaril svoji nečakinji Mariji punčko, oblečeno v lepo oblekico, ki pa ni bila navadna lutka. Govorila je ma-ma, najbrže ob nihanju gor in dol. V tistih časih (v začetku šestdesetih let 19. stoletja) je bilo to pravo čudo, še posebej na deželi, zato se je vest o tem razširila daleč naokrog. Ljudje so prihajali iz sosednjih in tudi iz oddaljenih vasi, da bi si ogledali to punčko.
Marija Gartner je izhajala iz velike družine (12 otrok), med drugimi njenimi sorojenci sta bila tudi brata Jožef (Josip) in Ferdinand (Ferdo) Juvanec.
Viri:
- Marjan Lavrenčič
- RTV SLO – Avstrijski denar: http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/katere-davke-so-placevali-nasi-predniki/321164
- „List za obrtnijški davek“, „Obertnijski list“: SI AS 134/V/2/9149 – Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, Zvezdarska 1
Prispevek je napisal: Janez Lavrenčič
Kraj: Planina pri Rakeku
Datum: okoli leta 1917
Avtor: najbrž Ivan Lavrenčič
Zbirka: Janez Lavrenčič
Skenirano: 31.01.2015 (Janez Lavrenčič)
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Trackbacks