Skip to content

1954 Bezuljak – Fantje v čolnu

24. 09. 2015

150921047Lokev na severozahodnem koncu vasi Bezuljak je bila ob deževni pomladi in jeseni kar velika. Njena površina je tedaj po približni oceni merila okoli 15 arov. Takrat je voda prekrila tudi največjo skalo ob južni »obali« lokve in celo odtekala čez rob po kolovozu med Mivčo ogrado in Turkovim vrtom, mimo Kotovčkovih na »ta dolejne ulice«. Ob poletnih sušah se je gladina Lokve znižala. Najbolj strm je bil ob Lokvi vzhodni breg, ob visoki vodi neprehoden, na severu pa je bila kar lepa, manjša, zelena ravnica.
Otroci smo gladino Lokve vedno občudovali. Njeno gladino sta vzvalovila mrzli sever ali ostra, sunkovita, vzhodna burja.

Zvedavi in brihtni Severjev Tone, šolar in pastir, je ob Lokvi, ko je prignal napajat domači kravi, večkrat razmišljal: »Če imajo na Cerkniškem jezeru čolne, zakaj ne bi na naši Lokvi imeli vsaj enega!« Ta misel mu ni dala miru.Še ne 13-leten si je na poti iz šole mimo Žage ogledoval kope – skladovnice desk in njihovo natovarjanje na tovornjak. V začetku poletja 1954 je na Žagi dobil 4 primerno debele in široke, 4 metre dolge jelove deske. Ker se je bal posmeha vrstnikov, če izdelava čolna ne bi uspela, desk ni pripeljal po glavni poti v Bezuljak, ampak sta jih z dve leti mlajšim sosedovim Jožetom po spodnji, gozdni begunjski poti znosila do bezovskih senožeti Devci in ob robu njiv Zvratnic do Severjevega skednja.

Pod domačim skednjem, na podu, je nastala čolnarska delavnica. Za delo je Tone uporabil orodje starega očeta (umrl 1950): obliče, dleta, žago in jerštat. Predstavo o tem, kakšen naj čoln bo, je imel Tone le v svoji glavi. Čeprav ni imel načrta za čoln na papirju, je postal pravi konstruktor. Tri tedne je vsak prosti čas uporabil za svoj projekt. Obdeloval je deske in oblikoval čoln. Vsak večer je skedenj s skrivnostjo na podu varno zaklenil, da mu ne bi kdo ponagajal. Ko je bil čoln narejen, je spoje med deskami zamazal s tekočim katranom. Kepe katrana je dobil na gradbišču zadružne trgovine v Begunjah. V starem loncu je kepe na ognju za hišo segrel in raztopil. Čoln je potem še premazal in zavaroval z oljnato zeleno barvo, lajšti na zgornjem robu čolna pa z rdečo.

Prve dni avgusta 1954 sta mu pri »krstu« čolna pomagala 3 leta starejši brat France in sosedov Kotovčkov Marko. Čoln so na veslih prenesli na Lokev. Čoln je imel vgrajene tri prečne deske za sedeže, na premcu pa velik, lesen kavelj z verigo za privez. Čoln so spustili v vodo na južnem, najglobljem delu Lokve ob veliki skali. Do jeseni je bilo vsako nedeljo pri Lokvi živahno. Staro in mlado je občudovalo lepi čoln. Vsako nedeljo zvečer se je prenašanje čolna z Lokve na varno v Severjev skedenj ponovilo.

150921047-001

  • France Katern – Severjev, Tonetov starejši brat.
  • Anton Katern, Severjev, roj. 1941, graditelj čolna, lastnik in kapitan – drži veslo.
  • Marko Turšič- Kotovčkov, roj. 1940.

Posnetek je naredila Američanka, nekdanja Bezovka, Ančka Žnidaršič, ko je bila na obisku v domovini. Na hrbtni strani sličice, ki jo je poslala svoji sestri v Bezuljak, je zapisala: »To sliko dajte tistim fantom, ki so čoln posodili.«

Slovarček:

  • pod:  z deskami ograjen prostor v skednju, z lesenimi ali betonskimi tlemi, kjer so mlatili žito in rezali na slamoreznico
  • jerštat:mizarska miza, (iz nemščine Werkstadt)
  • lajšta: letev

Viri:

  • Anton Katern, Bezuljak

Prispevek je napisala: Marija Hren.

Kraj: Bezuljak
Datum: 1954
Avtor: Ančka Žnidaršič, Cleveland
Zbirka: Anton Katern
Skenirano: 21.9. 2015
Oblika: fotografija

Dopolnjeno 3. 11. 2016

stran1-small-3julij-avgust. 2016 – Prispevek je bil objavljen v 21. številki Slivniških pogledov  je na strani 29.

2 komentarja leave one →
  1. 24. 09. 2015 10:34

    Kako podjeten fant! Vsicmulci, ki smo kdaj živeli blizu vode, smo sanjali o čolnu, a le malokateri je bil tako podjeten, da si je naredil splav, čolne in njihovo izdelavo so “imeli čez” le odrasli…

Trackbacks

  1. 1954 Dobec – Podmladek bezovskih gasilcev | Stare slike

Dodajte komentar

%d