Skip to content

1962 Markovec – Perica na Brodu

1. 11. 2015
tags:

19_209Fotografija v lasti SEM, je bila posneta leta 1962 ob strugi Obrha med Markovcem oziroma Trznami oziroma Belim malnom in Marofom na kraju, ki mu pravimo Brod ali po domače Brud oziroma Na Bruade. Zmeraj se mi je čudno zdelo, zakaj se kraju reče Brod. Da bi tam kdaj res vozil brod ni ravno verjetno, saj je struga veliko preplitva še za navaden otroški splav, zlasti poleti in ne ravno široka. Ljudsko izročilo pa pravi, da je tam čez šla neka stara pot iz Starega trga v Viševek. Je ime Brod nastalo morda iz glagola broditi, bresti, prebresti oziroma prebroditi, ker so tam (najlažje) prebredli strugo Obrha?

Na sliki je perica v značilni delavniški noši iz šestdesetih let prejšnjega stoletja: krilo čez kolena, bluza, predpasnik z naramnicami – feirtah s šierami – ki se navzkriž čez hrbet zapenjajo v pasu in obvezno ruto. Če ima obute gumijaste škornje, ni videti. Posnetek je nastal poleti – to dokazujejo oblačila in višina vode v strugi, pa pravzaprav tudi že samo dejstvo, da nekdo pere na tem mestu.

Perica je skoraj gotovo iz Starega trga. V kočiji je pripeljala izprat svojo žehto po bližnjici čez Kolečke, ker je bil vodostaj Brežička v Starem trgu prenizek za pranje. Starotržanke so namreč imele urejeno perišče pri starem kamnitem mostiču nedaleč od hiše Maričke Žnidaršič, pred regulacijo struge Brežiščka okoli leta 1960 pa so včasih prale še pri Kolajevi hiši, kjer so tudi napajali živino.

Ženska srednjih let je svoje belo perilo naložila v lesen škaf, s sabo pa je vzela tudi večji emajliran umivalnik, da ji ni bilo treba perila zlagati na ploščati kamen, ki bi ga morala prej dobro umiti. Če je hotela svoje perilo narediti še posebno belo, je morda v umivalniku raztopila kroglice plavice in ga namočila v raztopino. S seboj je pripeljala tudi soliden lesen perilnik na dveh nogah s stranskimi letvicami, ki ga je najbrž naredil mizar, kajti preprostejši doma narejeni perilniki so imeli le pooblan ploh in dva kolca za noge. Po perilniku je udarjala s perilom in ga na njem otiskala, da je spravila lug iz tkanine. Ko je po večkratnem namakanju in otiskanju iz blaga tekla čista voda brez mehurčkov, je bil čas za ožemanje – ovijanje. Kos perila je razprostrla po vodi, ga še nekoliko povlekla sem in tja, dvignila iz vode, ga po potrebi prepognila in zvitek močno ožela s premišljenim navzkrižnim prijemom, ki se ga je še mlada naučila od matere in drugih peric. Tista, ki ni znala dobro oviti žehte kratkomalo ni bila nikakršna perica. Po ožemanju je kos perila strepljala – stresla, da se je zrahljal in poravnal ter ga zložila v škaf. Trepljanje je ponovila pred obešanjem in si tako prihranila nekaj truda pri likanju.Perilo se je sušilo v lepem vremenu zunaj na vrvi med drevesi ali pod nadstreškom, na ganku ali na podstrešju. V večini primerov je bilo vsem na očeh, zato je bilo za ugled hiše pomembno, da je bilo čimbolj belo, da je bilo lepo zašito, če že ne celo, a tudi to kako je bilo obešeno, je kazalo na skrbnost in lepe manire perice. Perilo na vrvi je bilo sortirano in lično obešeno – veliki kosi skupaj in bolj na očeh mimoidočih, intimno perilo bolj diskretno zadaj. A so vseeno najbolj radovedne ženske imele vse prešteto – koliko ima kakšna soseda rjuh in brisač, celo koliko spodnjic in kombinež in v kakšnem stanju so … Drobne pikanterije, ki so delale življenje bolj zanimivo …

19_209-001Gospodinje iz Trzen oziroma Belega malna so na Brodu prale le redko, saj so imele lepo kamnito in pozneje betonsko perišče veliko bliže v vasi, tiste iz Ta starega Markovca pa sem sploh niso prihajale. Na Brod se je šlo kvečjemu prat pozimi prašičja čreva, perilo pa le izjemoma v veliki suši, ko je Studenček pri Bočkovi Mici imel celo v najgloblji kotanji premalo vode za pranje.

Pač pa smo se na Brodu otroci veliko kopali, ampak to je že druga zgodba.

Slovarček:

  • plavica: kroglice modrega barvila za beljenje perila

Kraj: Markovec, Na Brodu
Datum: 1. 8. 1962
Avtor: Marija Makarovič
Zbirka: Slovenski etnografski muzej, Teren 19, /F0000019/209
Skenirano: neznano (Slovenski etnografski muzej)
Oblika: skenirana datoteka

Advertisements
3 komentarji leave one →
  1. Anonimnež permalink
    25. 09. 2017 13:19

    Brod – v slovenščini in hrvaščini naziv za mesto, kjer se reka prebrodi, oziroma prehodi. Jurjevski brod, Slavonski brod… itn.

Trackbacks

  1. 1962 Markovec – Perilo pospravlja v kočijo … | Stare slike
  2. 1962 Markovec – Perejo, perejo na Obrhu: perilo, čreva in še kaj | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: