1936 Selšček – Mivča Angelca
Dete živahno leži v pleteni košari, ‘Mivča’ Angelca se igra z njim in ga več kot očitno zelo zabava.
Dojenčki so imeli včasih take pletene košare in notri vedno lepo doma narejeno posteljnino. Otrok na fotografiji je zelo vesel in živahen. Angelca ob košari v roki drži ‘flaško’ z dudo. Pokrita je v ruto, zavezano zadaj, kar je bilo takrat običajno za ženske na kmetih ob delavnikih.
1981 Cerknica – Mopedi pred blagovnico

Pred blagovnico sredi Cerknice je Štefan Bogovčič fotografiral petnajst čisto novih Tomosovih mopedov, pa še enega, ki se pelje po cesti. Prvih šest z desne je tip APN4, imajo prtljažnik in ščit za noge, ostali so tip Avtomatik A3. Saj ne da se kaj razumem na motorje, imam pa potomce, ki imajo veselje z njimi in jih vse po vrsti poznajo do zadnjega vijaka, pa sem se malo okoristila s tem.
Lepo jih je videti. Koliko čas bo trajalo, da jih bodo prodali? Najbrž ne dolgo, takrat je bil čas mopedističnega razcveta, treba je bilo imeti le denar in izpit. Kakor so v preteklosti možje, fantje in fantiči sanjali o svojem konju, tako so zdaj sanjali o mopedu, drznejši tudi o avtu. In zaljubljene punce na vasi so ob večerih svojega kavalirja od daleč prepoznale že po zvoku njegovega mopeda in načinu kako je navijal gas …
Nova vas 1954 – 3. razred male gimnazije
1964 Rakek – Hranilna knjižica
Na sliki je prva stran hranilne knjižice Poštne hranilnice. Za vlogo je jamčila država. Takrat ni bilo kakšne potrebe po takem jamstvu, je pa veljalo.
1962 Kozarišče – Moja stara starša (2)

Vrata Jagrove hiše – fotografijo je avgusta 1962 posnela Fanči Šarf in je v zbirki Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Nastala je v okviru terenskega dela št. 19. Takrat je nastalo tudi več fotografij Jagrove hiše.
Na našo prošnjo za fotografijo starih staršev je Milena Truden odgovorila:
V naši družini so se zelo redko slikali prej kdaj. Stari starši so se slikali mogoče trikrat v njihovem življenju, moja mama glih tako ko je bila dekle, dokler ni šla v Francijo. Svoje slike od otroštva imam mogoče samo dve.
S to fotografijo nadaljujemo zgodbo Mileninih starih staršev. Besedilo je bilo objavljeno v njeni knjigi Stepping Stones, iz angleščine ga je prevedel Tone Žakelj iz Logatca.

Članek o dr. Lavriču je bil z naslovom “Poklic – zdravnik = Rotary” prvotno objavljen na spletni strani Kovček, ki jo ureja g. Janez Rogelj. Besedilo in fotografije objavljamo z njegovim dovoljenjem.
Zadnji predvojni predsednik Rotary kluba Ljubljana, dr. Božidar Lavrič, je imel ob praznovanju 35- letnice delovanja Rotary International, 28. februarja 1940, odmevno predavanje. Člani kluba so v dvorani »Avto kluba« v Ljubljanski kazini prisluhnili in nato tudi z močnim aplavzom podprli njegove poglede o vlogi in pomenu zdravnika, ki jih je podal na predavanju z naslovom »Rotarijstvo in zdravnik«.
Čeprav je od takrat minilo skorajda že 80 let, so njegovi poudarki še kako pomembni tudi danes.
Iga vas 1966/67 – 4. razred

Fotograf Jože Žnidaršič je znal otrokom privabiti nasmeh na obraz. Navadno je rekel: »Glejte ptička!« Pa so se otroci sprostili in glasno nasmejali. Slikani so pred vhodom v šolo. V razredu je bilo 32 otrok – zelo številen razred. V četrtem razredu so imeli dve učiteljici. V prvem polletju jih je poučevala učiteljica Ivanka Kordiš, po njeni smrti pa je njen razred prevzela mlada učiteljica – začetnica in domačinka z Babne Police Ivanka Mlakar.
1980 Goričice – Polharska hiša

Razglednica ima tri motive: župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Cerknici. Na njeni desni je Urbancov tabor.1 Desna stran razglednice prikazuje črno kuhinjo in polšje pasti v nekdanjem Polharskem muzeju Goričice. Zimsko idilo še polepša jata ptic v letu na iskanju za hrano.
1893 Štivan – Izpustnica Marije Kenič
Na dokumentu je »Izpustnica« Marije Kenič, učenke Javne razredne šole pri Sv. Ivanu.
Marija Kenič se je rodila 6.2.1887 v Grobišču pri Postojni in je bila sestra Andreja Keniča, učitelja in čebelarja na Uncu.
Cerknica 1968/69 – 1. b razred

Razredničarka Nada Milavec in okrog nje njeni varovanci iz 1.b razreda v šolskem letu 1968/69. Učiteljica z dušo in srcem in hkrati neka nadomestna mama v šolskem času. Poleg pisanja, branja, računanja in risanja jih je poskušala naučiti tudi življenjsko potrebne dobrine, kot so dobrota, poštenost in delavnost.
Proti koncu šolskega leta so učenci postopoma nosili domov svoje izdelke, ki so jih v tekočem razredu izdelali in hranili v šoli. Tako so nekega dne dobili risalni blok z vsemi risbami na papirju. Le kaj je skupina šestih Jezercev pogruntala med potjo proti domu? Preizkušali so letalne sposobnosti šeleshamer papirja. Njive v bližini ceste so dobile novo podobo, ki pa ni ostala neopažena. Naslednji dan v šoli pa šok. Učenci sploh niso bili pohvaljeni in vse so morali pospraviti. Še najbolj pa je bila razočarana razredničarka, ker so to naredili ravno njeni učenci.




