1947 Šamac-Sarajevo – Delovna brigada
1. 4. 1947, to je na današnji dan točno pred 75 leti, so začeli z izgradnjo železniške proge Šamac – Sarajevo.
O delovnih brigadah po drugi svetovni vojni na območju Jugoslavije je bilo v Starih slikah že nekaj napisanega. Pa vendar bi o delovni akciji Omladinska pruga Šamac–Sarajevo napisal nekaj podatkov.
Dela na progi so se pričela 1. aprila 1947 in končala 16. novembra 1947. Proga med Bosanskim Šamcem in Sarajevom je dolga 239 kilometrov, ima 302 kilometra tirov, 288 kretnic, 9 predorov, 107 pomožnih objektov in postaj, 17 mostov. Med večjimi zahtevnejšimi objekti je most čez Savo in predor Vranduk, ki je dolg 1.534 metrov. Skupna dolžina predorov znaša 2.345 metrov. Progo je gradilo približno 212 tisoč (211.381) brigadirjev iz Jugoslavije in tujine v 887 mladinskih delovnih brigadah. Iz Slovenije je bilo okoli 14 tisoč brigadirjev. Iz tujine je na progi delalo 5.842 brigadirjev v 56 različnih brigadah in skupinah. Med poznanimi udeleženci so bili tudi Olof Palme, Pierre Trudeau, Pierre Alechinsky, Jurij Brězan, Edvard Palmer Thompson.
1954 Grad Snežnik – Vol v blatu
Milena Truden, ki že desetletja živi v Avstraliji, nam je poslala novo zgodbo. Ta se dogaja v potoku pri gradu Snežnik. Doslej smo že objavili njen prispevek o potovanju v Kranj, in več zgodb, ki so izšle v njeni knjigi Stepping Stones.
1931 Planina – Odkritje Vilharjevega spomenika
Na sliki je slavnost ob odkritju Vilharjevega spomenika v Postojni 12. avgusta 1906. Odbor za postavitev spomenika je že konec julija prosil načelnike krajevnih odborov, naj poskrbijo, da bodo plakate-vabila pravočasno razobesili. Bali so se namreč, da bi se odkritja udeležilo premalo ljudi. Kot vidimo na sliki, je bil strah neupravičen. Odkritju je prisostvovalo okrog štiri tisoč obiskovalcev.
Osnovo za spomenik je napravil arhitekt Ivan Jager. Iz piramidastega podstavka iz repentaborskega kamna je izviral studenec. Izdelal ga je Ivan Caharija. Bronast kip je bil delo kiparja Alojzija Repiča. Na sprednjem delu piramide je bilo Vilharjevo ime in zadnji verz iz pesmi Po jezeru: »Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo.« Spomenik je stal tam, kjer tudi novejši – pred osnovo šolo Miroslava Vilharja. Slavnostni govorec je bil prof. dr. Josip Tominšek. Devetega avgusta 1927 so Italijani spomenik oskrunili in odstranili z Glavnega trga v Postojni.
Matevž Hace v Begunjah
“Joj, ali bi vi bili tako dobri in se zadržali malo v Ljubljani samo za par ur. Zelo me skrbi,” je rekla, “da sem morda pustila pajglezen prižgan doma in se bojim, da se ne bi kaj vnelo. Ali bi vi šli pogledat v naše stanovanje, da ga ugasnete? Saj ni tako daleč od postaje. Jaz sem Rezka, moj mož je Matevž Hace. Živimo v … ulici številka …”
Grahovo 1975/76 – 7. razred
Slikanih je 22 učencev, ki so v šolskem letu 1975/76 na šoli Grahovo obiskovali 7. razred. Z njimi je tudi razredničarka Ivanka Orel.
Razred je bil zelo živahen in nagajiv, pa vendar enoten. Čeprav so svoji razredničarki kar velikokrat kravžljali živčke, jih je imela vseeno zelo rada.
Med enim odmorom pred likovnim poukom se je porodila genialna ideja. V razredu je bila omara, v kateri so bili shranjeni risalni listi vseh razredov višje stopnje. Pobrali so vse te risalne liste in iz njih naredili aviončke. Nato so odprli okna in izvedli napad na šolsko igrišče ter ga povsem “pobelili”.
Razočaranje učitelja likovnega pouka je bilo veliko. Posledično se potem letele klofute. Cel razred pa je moral ven na igrišče in vse skupaj pospraviti.
1863 Rakek – Svetopisemske zgodbe
Knjiga z naslovom Zgodbe svetega pisma stare in nove zaveze je precej zdelana. Manjka tudi nekaj prvih strani. Uporabljali so jo kot učbenik v katoliških ljudskih šolah. Kot se za učbenike spodobi, so izdali vsako leto nove. Pričujoča je iz leta 1863. V nemščini jo je napisal Ignaz Schuster, prevedel pa Anton Lesar. Izdala jo je Cesarska kraljeva založba šolskih knjig na Dunaju. Ker so bili v tistih časih navdušeni nad tem, da imena niso zapisovali, pač pa le priimek, so pisatelja navajali kot J. Schuster, I. Schuster ali pa le s priimkom.
1980 Cerknica – Štefan
Štefan na straži pri Pustu
1924 Unec – Moje stare mame
Najprej stara mama po očetovi strani.
Stara mama Marija Jernejčič poročena Juvančič je bila rojena 16. 5. 1872 na Uncu 18 in umrla 28. 2. 1945 na Rakeku 151.
Fotografija je iz železniške izkaznice, izdane leta 1924.
Marijin oče je bil Matija Jernejčič (roj. 1836 Unec 20), mama pa Terezija Pupis (roj. 1833 Unec 56 – Sekirc)). Iz dokumentov OŠ Unec je razvidno, da je bil krojač (Unec 16) oz. fitnik – podnajemnik (Unec 53). Hišne številke so v različnih dokumentih različne. Najverjetnejša je številka Unec 18. V razgovoru s Karlom Rustjo sem izvedel, da so ponekod predvsem čuvajnice, ki so imele večje objekte in bile vezane na naselja, tudi dodatne hišne številke vezane na naselja.
1931 Nadlesk – Požar
Slika je iz Ilustriranega Slovenca številka 30 z dne 26. julija 1931. Na njej je pogorišče, ki je ostalo po uničujočem požaru 19. julija 1931 v vasi Nadlesk. Tu je večkrat gorelo. Tedanji požar je bil najhujši, saj je zgorela skoraj cela vas.
1923 Gorenje Jezero – Posvarilo staršem na Otoku
V prispevku 1925 Gorenje Jezero – Bobrovec z jezerske šole sem se spraševala, kako so otroci z Otoka prihajali na Gorenje Jezero v šolo, kadar je nastopila voda in je bilo jezero zalito. Mogoče tale stari papir s podstrešja jezerske šole lahko da kakšen namig.
Stare slike 