Že dolgo hodim ogledovat to staro razglednico iz zbirke Boštjana Petriča z Gornjega Jezera, pa ne najdem dovolj imenitnih besed za ves njen blišč in pomembnost. Zato samo povem tisto malo kar vidim in vem, ostalo prepisujem:
To je dvorana Skrbniškega sveta OZN v New Yorku, kakršna je bila leta 1954. Notranjo opremo je leta 1952 projektiral ugledni danski arhitekt in oblikovalec Finn Juhl. Njegova izvedba interierja te dvorane je še prispevala k svetovnemu ugledu danskega oziroma skandinavskega oblikovanja.
1975 Stari trg – Pred VVU Stari trg
Ob zaključku šolskega leta se niso slikali samo učenci OŠ, ampak tudi varovanci VVU. Ti otroci so bili prva skupina v karieri pomočnice vzgojiteljice Polone Drobnič. Bilo jih je sedemnajst v starosti od dveh let in pol do pet let. Slikali so se pred vhodom v vrtec. Njihovi obrazki so resni, zaskrbljeni, nekoliko vprašujoče gledajo fotografa. Prav zanima me, kaj jim je rojilo po glavi. V ozadju je ime naše šole in doprsni kip heroja, po katerem se imenuje. Fasada je bila iz rdeče opeke. Na zelenici pred vhodom je rasla velika tisa, onkraj ceste nasproti šole pa stoji Trudnova hiša, ki je večji del leta samevala, ker sta bila lastnika v Nemčiji.
1980 Cerknica – Pocinovi
Dano se vrača z Gradišča
Ob desni strani pri ovinku glavne ceste nasproti Bresta pred Šerkovo domačijo (današnja stavba notarke) v Cerknici je živela Otoničarjeva družina – poznali smo jih kot Pocinove. Kmetija je obsegala stanovanjsko hišo, velik star hlev, skedenj ter še eno poslopje.
1975 Stari trg – Prve otroške jasli
Takšne so bile prve otroške jasli v VVU Stari trg leta 1975. Med varovanci – dojenčki je medicinska sestra Metka Eržen. Fotograf jih je zmotil pri igri z lego kockami. Ta prostor je bila njihova spalnica, igralnica in jedilnica. Z leti se je večalo število varovancev in zaposlenih. Leta 1977 pa so se odprle jasli v vrtcu v Iga vasi. V Starem trgu pa so ostali otroci starejši od dveh let in pol do vstopa v šolo.
Cerknica 1979/80 – 6. d razred
Tudi v šolskem letu 1979/80, ko smo obiskovali 6.d razred, je bil naš razrednik učitelj Vinko Toni. Kar dobro smo se že spoznali med seboj. Tudi učenci smo že dobro pogruntali svojega učitelja. S tem je seveda narasla tudi naša korajža. Naš razrednik je bil velik zbiratelj. Zbiral je več stvari, med drugim znamke in reklamne stekleničke s pijačo. O svojem zbirateljskem konjičku se je kaj hitro razgovoril. Sploh če smo ga vprašali ob pravem trenutku. Ko smo videli, da je dobro razpoložen, smo pač izkoristili njegovo zbirateljsko strast. Poslušali smo ga z odprtimi usti in šolska ura je hitreje minila. Seveda nam ni bilo nič prihranjeno. Saj smo morali vso učno snov nadoknaditi že naslednjo uro.
1913 Dunaj – Cesar Franc Jožef I.
1936 Dolenja vas – Priprava kurjave
Gvido Svet iz Begunj je prepoznal lokacijo, kjer je nastala fotografija. To je dvorišče pred skednjem Povletove (Prudičeve) hiše v Dolenji vasi.1
V Dolenji vasi hišni gospodar in delavci na žagi 1 cepijo drva. Na zadnji strani slike je zapisan datum 22. december 1936. Zima 1936/37 je bila naprej mila, januarja je pritisnil mraz. Snežilo je še aprila, in to večkrat. Po vsej Sloveniji je bila huda pozeba. Cepilce grejeta sonce in delo. Praviloma te drva grejejo dvakrat, ko jih pospravljaš in ko gorijo v peči. Radiator gor ali dol, najboljša je toplota peči na drva.
1956 Francija – O dveh razglednicah in domotožju
Ti dve stari francoski razglednici je ohranil Boštjan Petrič iz Gornjega Jezera. Prva je bila napisana in poslana 10. junija 1956, druga z napisom Lac d’Annecy pa 21. oktobra istega leta. Obe je napisal isti človek in naslovnik je bila Vragova družina na Gornjem Jezeru, ki jo je naslovil po francosko: Famille. Je tudi sicer govoril ta jezik?
Na eni kartici gre za podalpsko jezero Lac d’Annecy v Savoji, Francija, jugozahodno od Ženeve, na drugi so vrtoglave serpentine Route de Peira-Cava/Les lacets, ki vabijo na vožnjo v stilu agenta 007. Ta ima poštni žig La Bollene Vesubie Alpes Mmes, karkoli že to je. So (bile?) te serpentine v hribih nad Nico mogoče povezane s kakšnimi dirkami ?
Stari trg 1963/64 – Na napajališču v Pudobu
Ko sem prvič videla sliko, me je pritegnil šopek mladih, znanih,nasmejanih obrazov in lepo ozadje. Zdelo se mi je, da dekleta pozirajo na Cerkniškem jezeru. Kmalu sem spoznala, v kakšni zmoti sem. Slika je nastala na napajališču živine ob Obrhu v Pudobu med mostom na levi in cerkvijo na desni strani. Da so takrat še hodili napajat živino v Obrh, pričajo kravjaki, ki so na sliki lepo vidni.
1937 Ljubljana – Rudolf v ljubljanski mesariji
Rudolf Škrabec – Malizjev Rudl, kot so mu rekli, je bil rojen leta 1919. Starši, ki so se vrnili iz Amerike, so ga po končani osnovni šoli, dali v uk za mesarja. Tega, v tistih časih spoštovanega poklica se je učil pri mesarju Krušiču v Ljubljani. Mesarski mojster Matevž Krušič je že leta 1906 v Mostah odprl svojo mesarijo, ki pod tem imenom posluje še danes. Prav Matevž Krušič je Slovence prvi začel seznanjati z dobrim, zdravim konjskim mesom in delikatesami iz tega mesa in počasi se je poslovilo prepričanje naših ljudi, da je konj preveč plemenita žival, da bi služil za hrano.
Stare slike 