Cerknica 1981/82 – 8. a razred
Zadnja slika 8.a razreda leta 1981/82 iz osnovnošolskega obdobja. Tokrat slikani na šolskem vrtu. Še nekaj naših spominov.
– Bili smo razred, ki je znal sodelovati in si medsebojno pomagati. Tako so se popoldan dogajale medsebojne inštrukcije.
– Narediti smo morali predstavitev znane slovenske osebnosti, slovenske flavtistke Irene Grafenauer. Napisali smo o njej vse, kar smo pač izvedeli. Sošolec, ki je zelo lepo risal, pa je ustvaril še njeno sliko.
– Pri razrednem pouku smo se učenci vsako šolsko uro selili iz kabineta v kabinet. Z nami je potoval tudi razredni dnevnik. Za to opravilo je skrbela s strani razredničarke določena učenka. Razredničarka je cenila to vestno opravljanje zadolžitve, zato ji je ob koncu šolskega leta podelila pisno pohvalo.
1933 Cerknica – Ban Marušič na obisku
Na govorniškem odru pred današnjo knjižnico je ban Drago Marušič. Ban je Cerknico obiskal leta 1933 vsaj dvakrat. Prvič je se udeležil prve tekme koscev na Cerkniškem jezeru, ki jo je pripravilo Društvo kmetskih fantov in deklet. To je bilo 17. septembra.
Petindvajsetega septembra si je ogledal poplavljene kraje na Notranjskem in Dolenjskem. Pripeljal se je po stari državni cesti preko Ivanjega sela v Cerknico. Od tam je pot nadaljeval v Ribnico in naprej v Dobrepolje. Tam je pristojnim izročil 5.000 din za poplavljence v Strugah, ki so bile najbolj prizadete. Kraja samega ni obiskal zaradi slabih prometnih poti. Zvečer se je vrnil v Ljubljano.
1903 Rakek – Stric Pepi
1967 Maribor – Pen friend*, latinščina in esperanto*
Ne vem, kje sem dobila naslov dekleta na sliki. Nekaj se mi sanja, da je bila zadaj profesorica angleščine, ki nas je morda hotela dodatno motivirati za učenje, ampak čisto mogoče je prišel iz časopisa, od kakšne sošolke ali iz propagandne kampanje.
Moji dopisni prijateljici iz Finske je bilo ime Irma Tornquist ali mogoče Törnquist ali celo Thörnquist. Dopisovali sva si kaki dve leti in si v pismih pripovedovali o šoli, domačem kraju in trenutnih zanimivostih, ki so se nama dogajale, a se seveda nikoli nisva srečali ali vsaj slišali.
1957 Begunje – Izlet v Postojnsko jamo (2)
Z užitkom sem prebrala spomine gospe Milene na njen izlet v Postojnsko jamo. Ob tem so tudi meni privreli na plano spomini na naš šolski izlet v drugem razredu OŠ v Begunjah pri Cerknici.
(O tem izletu je sicer že pisala Marta Hren 18. 6. 2015, zato ne bom ponavljala podatkov, ki jih je navedla že ona.)
1941 Pudob – Razglednica z znamko
Na sliki je vasica Pudob. O njej smo že veliko pisali. Je naselje v Občini Loška dolina, ki leži ob Velikem Obrhu. Tu se je rodila, živi in ustvarja akademska slikarka Stanislava Sluga – Pudobska. Zraven stare cerkve stoji tudi več kot 100 let stara vaška lipa. Cerkev sv. Jakoba v Pudobu stoji neposredno nad potokom. Ob največji znani povodnji leta 1851 jo je zalila voda in v notranjosti segala kar 2,85 m visoko.
1965 Cerknica – Ptičji pogreb
Zgodilo se je, da sta iz ene zgodbe nastali dve. Prva je ta v uvodu. Urednik strani Stareslike je želel ob mojem prispevku objaviti staro fotografijo otrok, ki se igrajo na cesti. Iskal jo je točno pol leta. Pač, v tistih časih so vsakdanje dogodke, kot je bila otroška igra, fotografirali hudo poredko. A kdor vztraja …
Cerknica 1981/82 – 8. b razred
Šolsko leto 1981/82 je prineslo zaključek osnovnošolskega obdobja tudi za 8. b razred. Razrednik Franc Popek je zdržal z nami vse do konca. Vsi pa smo se pospešeno ukvarjali z izbiro srednje šole. Velika večina je izbrala lesarsko ali kovinarsko smer v Šolskem centru Postojna. To je pomenilo stanovanje in življenje doma, z vsakdanjo vožnjo do Postojne in brez stroškov internata. Trije smo odšli na PTT-poštarsko smer v Ljubljano. Nekaj se jih je vpisalo na ekonomsko, spet drugi na gimnazijo. Gimnazija je kasneje ponujala mnoge možnosti, tudi farmacevtsko. Imamo tudi šiviljo in celo frizerja, kar je bilo takrat kar malce nenavadno slišati. Vsak je izbral po svojih željah in zmogljivosti.
1965 Velike Bloke – Zinka z vojaki pred domom JLA
Poleti 1939 je bila zaključena gradnja vojašnice jugoslovanske kraljeve vojske v Velikih Blokah in vanjo se je vselila prva redna vojaška enota pod poveljstvom majorja Boška Miloševića. S tem se je pričelo sobivanje vaščanov Velikih Blok in drugih Bločanov s specifičnimi sosedi. Pred začetkom druge svetovne vojne so si na Blokah druga za drugo sledile velike vojaške vaje, ki so omejevale vsakodnevno delo Bločanov. V dneh po začetku vojne je kraljeva vojska iz Blok krenila proti Dolenjski in kmalu za tem razpadla. Za dobri dve leti so prišli novi gospodarji Italijani. Po italijanskem razpadu, septembra 1943, je bila vojašnica prazna, še isti mesec pa so jo Nemci močno poškodovali z letalskim bombandiranjem. Po vojni je JLA vojašnico in objekte v vasi obnovila in v njej namestila eno od enot, ki je skupaj z enotami v Ilirski Bistrici, Pivki, Vipavi in Ajdovščini ter centrom in poveljstvom v Postojni, predstavljala obrambo zahodne meje nove Jugoslavije s povdarkom na Postojnskih vratih. Vojašnica je poleg svojih pripadnikov z vojaškim življenjem imela še celo vrsto potreb in dejavnosti, kjer so delo dobili domačini, med njimi, po nepričakovani smrti svojega moža Franceta na sejmu v Metliki leta 1960, tudi Zinka Drobnič iz Velikih Blok.
1920 Cerkniško jezero – Velika Karlovica
Še ena razglednica iz obsežne zbirke Jerneja Malovrha. Na njej je Velika Karlovica. Fotografijo, vendar ne razglednico, smo že objavili v tem prispevku.
Stare slike 