1950 Zali Log – Anton Hribar-Korinjski (4)
Pred časom smo objavili tri prispevke o Antonu Hribarju – Korinjskem. Takrat so nekateri bralci izrazili željo, da bi objavili tudi kakšno njegovo pesem. Bi jo, a nismo imeli ustrezne slike. Sedaj smo sliko našli. Korinjski je izdal dve pesmarici. V drugi je ena sama pesem oziroma je to že kar ep z naslovom Županova Minka. Izbrala sem pesem iz prve knjige s tematiko, ki jo je obravnaval že Prešeren, poznana pa je tudi v okolici Cerkniškega jezera.
Cerknica 1976/77 – 3. b razred
Učiteljica Zorica Hladnik in 3.b razred v šolskem letu 1976/77. Živahen razred, s katerim so se morale učiteljice kar dobro spoprijeti, da so ga obvladale.
Pot iz Cerknice do Dolenje vasi je bila po svoje dolgočasna. Med pešačenjem pa ti marsikaj pade na pamet. Naključno zbrana druščina fantov, starost tu sploh ni bila pomembna, je bila v hipu enotna. Časa je bilo na pretek, saj so bili starši večinoma po službah. Kako lepo se je bilo ustaviti ob potoku in poizkušati svojo srečo pri lovljenju rib. Ustavili so se ob delu potoka, imenovanem Zagovba. To je del med današnjo policijo in prvimi hišami v Dolenji vasi. Kakšen je bil rezultat takega ribarjenja sploh ni pomembno. Štela je igra, druženje in nabiranje izkušenj.
1916 Bezuljak – Mamina vera
Moja mama je rasla v pobožni, katoliški družini. Vsak dan so pred vsakim obrokom in po njem zmolili kratko molitev. Ob večerih pa so molili rožni venec. To so počeli poleti in pozimi, v petek in svetek.
1943 Postojna – Živemu ni zdravo v jamo hoditi …
… Pravijo, da malo počakaš, pa te drugi dajo noter prej ali slej …
*
Ti dve kartici iz Postojnske jame sta iz zbirke Boštjana Petriča. Šestega julija 1947 je bila napisana razglednica jamske železnice v Postojnski jami, čeprav je po videzu sličica videti nekam starinska. Predvojna zaloga? Poglejmo. Natisnjena je bila vsekakor pod Italijo, uporabljena pa, razumljivo, v Jugoslaviji: o tem na hrbtni strani priča prečrtan, a še berljiv napis v levem zgornjem kotu: ” RR GROTTE DI POSTUMIA”. Tudi droben napis na prvi strani je črtkano prekrit, morda je spodaj pisalo “Il treno turistico” ali nekaj takega, medtem ko zgoraj še lepo piše Jamska železnica in na sliki je res poln vlakec obiskovalcev mogočne jame, polne kapnikov. Na zadnji strani spodaj levo piše Postojna, natančen pogled pa odkrije tudi natisnjeno letnico in kraj nastanka slike: 1943 XXI – med vojno torej, v enaindvajsetem letu fašistične vladavine, v Milanu. Pa smo odkrili!
Na tej kartici je Vidi na Gornje jezero Franc poslal iz Postojne prav lepe pozdrave, ji zaželel zdravja in da bi se dobro imela. Pripisal je še “Vesela zabava”, kar se očitno nanaša na obisk Postojne in njene znamenite jame.
1960 Begunje – Na žagi
Žage za razrez hlodov v deske so bile najprej na vodni pogon. Postavljene so bile ob potokih. Na Menišiji so bile žage ob Cerkniščici in v Koželjškem grabnu na Otavščici. Lastniki žag v Koželjškem grabnu so bili koželjški kmetje.
S tehnološkim napredkom so se posodabljale tudi žage. Prvo in edino parno žago na Menišiji sta postavila nasproti Lukove hiše v Novem jorku, na začetku Begunj, okoli leta 1936, “Gornji Malenski” gospodar Anton Meden in lesni trgovec Kobi iz Podpeči.
1960 Nova vas – Sejmarska družba
Brez Bločana ni sejma! Tako je govorila sejmarska tradicija v naših krajih in daleč naokoli. Na Blokah je bil tradicionalni jesenski sejem na god sv. Mihaela, 29. septembra, ki se je odvijal že kmalu po ustanovitvi samostojne bloške župnije, sredi 14. stoletja. Obdržal se je v vseh stoletjih in le v času najhujših turških vpadov leta 1472, ko je bila požgana tudi farna cerkev, je bil sejem prestavljen z Blok v Lož. Živinski sejmi so bili v Novi vasi osrednji gospodarski in družabni dogodek tudi še v letih po 2. svetovni vojni, posebej dokler je delovala samostojna KZ Nova vas, ki je bila po politični odločitvi v letih 1960/61 priključena KZ Cerknica. Kot nam kaže današnja stara slika, pa ni dobrega sejma brez dobrega likofa!
1957 Rakek – Dopis ŠD Rakek
Dopis na sliki je poslal generalmajorju Dragu Benčiču njegov soborec Anton Debevc – Zvone. Člani Športnega društva Javornik so se na Benčiča obrnili, ker je imel v poveljstvu enot JLA v Beogradu pomembno mesto in ker je bil borec Rakovške čete ter eden od štirih narodnih herojev, ki so se borili v tej četi. Takoj po vojni je kandidiral na volitvah v ustavodajno skupščino v rakovškem okrožju. Izbira je bila pametna in kot bomo videli pravilna. Imela je pozitivne posledice.
Pred mnogimi leti, v času mojega otroštva, je vsaka hiša v vasi imela svojo mamo. Otroci pravzaprav niti nismo poznali njihovih imen. Bile so Kotova mama, Ancna mama, Popkova mama, Podraževa mama, Kovačeva mama … Ta drobna, majhna, zgarana ženica na fotografiji pa so naša mama, Žogarjeva mama. Moja mama.
Zakaj jo vikam? Tiste čase so vsi otroci po vaseh svoje starše vikali. To je bil izraz brezpogojnega spoštovanja. Starši pa so o svojem zakoncu govorili kot o naši oziroma našem.
Cerknica 1980/81 – 7. a razred
Razredničarka Mirka Braniselj in njen 7.a razred, slikan pred stranskim vhodom v športno dvorano Cerknica.
Dekleta in fantje so postali že celi najstniki. Razred se je lahko pohvalil s sošolko, ki se je vsa leta ponašala z zelo dolgimi lasmi. Res lepe, dolge lase je imela največkrat spletene v dve kiti, ki sta ji segali do pasu. Tudi na sliki sta lepo vidni. Danes se tako dolgih las skoraj ne vidi več.
1967 Rakek – Metod Arko
Rodil se je 16. decembra 1909 v Brecljevi hiši. Ta je na Rakeku v ovinku nasproti Ileniča. Šolo je obiskoval v ljubljanskem Marijanišču. Poklicno šolo za kleparja je končal v Tržiču. Tam je opravil tudi vajeništvo pri nekem nemškem obrtniku.
Stare slike 