1959 Rakek – Gledališče v domu JLA
Vojašnice na Rakeku so bile po vojni center kulturnega in športnega dogajanja. Prirejali so odmevne gledališke predstave. Bilo jih je toliko, da so izdali celo gledališki list. Igrali so jih v Domu JLA, ki je bil v okviru vojašnic. Igralci v predstavah so bili večinoma Rakovčanke in Rakovčani.
Zakaj so si fantje, o katerih je na Starih slikah že vse bistveno napisano, nadeli tako matematično ime, ni znano. Najbrž je lepo zvenelo – malo učeno, malo eksotično in zato privlačno. Ansambel Deltoidi so zasnovali fantje iz Kozarišč: Franc Mlakar, Alojz Strle in Beno Turk, ki so privabili še druge mlade glasbenike. Ko je leta 1971 prenehal igrati Beno Turk, ga je nadomestil Franc Strle, Alojzov brat, bobnal pa je nekaj časa tudi Brane Baraga, prav tako iz Kozarišč.
To sliko je posodil njihov trobentač Franc Žnidaršič iz Iga vasi, ki se je Deltoidom pridružil malo pozneje, kdo jo je posnel ni znano, nastala pa je na lovski veselici, ki jo je organizirala Lovska družina Rakek v Rakovem Škocjanu pri lovski koči.
1928 Rakek – Josip Kukec
Ko sem nekoč v arhivu brskala za dokumenti, je vstopil možak. Pozdravila sva se. Takoj me je pobaral, kje sem doma. Ko je izvedel, da z Rakeka, je začel pripovedovati. Jaz sem bila tiho in pisala. Po kakšnih dvajsetih minutah je dejal: »Zdaj moram pa delati. Ne me motiti!« To je bil Samo Pahor.
O Josipu Kukcu mi je povedal tole: »Praporščak pri rakovških orjunaših je bil Josip Kukec – Pepe iz Postojne. Bil je eden izmed ranjencev v spopadu med člani Proletarske akcijske čete in orjunaši, ki so prišli izzivat zasavske rudarje 1. junija 1924. Sodeloval je s TIGR-om in jugoslovansko obveščevalno službo. Zaradi tihotapljenja orožja ali pa propagande in informacij je velikokrat prečkal jugoslovansko – italijansko mejo. Največkrat v letu 1930, ko je bila meja najbolj zastražena. Bil je izjemno neustrašen. On in sotovariši so se pred prehodom meje običajno oblekli v fašistične ali karabinjerske uniforme, katere so, skupaj z orožjem, hranili pri učitelju Andreju Keniču na Uncu. Kukec je 2. septembra 1930 v Rakovem Škocjanu padel v fašistično zasedo in črnosrajčniki so ga ubili. Pri njem so našli črno beležko z natančnim popisom italijanske oborožitve.«
1914 Višnja Gora – Mačeha
Na fotografiji druga žena Franca Krištofa, Angelca in na stolu polsestra Minka.
1918 Avstro-Ogrska – Vojak z bajonetom
Ena roka drži bajonet, druga je stisnjena v pest in spuščena ob telesu. Kroj suknjiča in kape sta precej staromodna, ugibati smemo, da gre za avstro ogrskega vojaka iz časa prve svetovne vojne. Čevlji, ki jih nosi, pa niso videti niti malo vojaški.
Cerknica 1978/79 – 5. d razred
V šolskem letu 1978/79 smo se učenci 5.d razreda in naš razrednik Vinko Toni postavili pred fotografa v zavetju šole in telovadnice. Ob prihodu vozačev, oziroma sošolcev iz podružnične šole Begunje in seveda domačih treh razredov, so lahko na šoli sestavili kar štiri, za poučevanje primerno velike razrede. Ja, naša generacija je bila res zelo številčna, saj je štela čez sto učencev. Že velikokrat je bil omenjen vzvišen odnos domačinov do vozačev. Naš razrednik je znal s pravilnim in rahlo humornim pristopom ta odnos spraviti na normalo. Bil je človek, ki je gojil enak odnos do vseh učencev. Domačini smo se z njegovo pomočjo odprli in kar dobro navezali prijateljske stike z vozači. S tem smo nekateri kršili nenapisano pravilo o nedostopnosti do vozačev.
1923 Rakek – Razvitje praporja Orjune
V nedeljo, 8. septembra 1923, so rakovški orjunaši razvili svoj prapor. Slika je nastala na prostoru med železniško postajo in današnjim parkom Zvezda. Že zgodaj je na Rakek prispelo večje število članov vseh nacionalističnih organizacij iz Slovenije. Na postaji so jih pozdravili orjunaši in domače prebivalstvo. Slišali so se streli dobrodošlice. Goste je pozdravil Miha Čop, slovenski alpinist in preporodovec, ki je kot carinik služboval na Rakeku in kasneje v Tržiču. Ob 13. uri se je slovesnost začela. Prapor je razvilo šest belo oblečenih deklic. Blagoslovil ga je prota Dimitrije Janković iz Ljubljane. Prapor je bil poseben. Poleg predpisane oblike in napisov je imel še mrtvaško glavo. Po govorih je nacionalistična mladina formirala povorko in korakala po Rakeku vse do italijanske meje. V njej je bilo 800 orjunašev in šest praporov. Popoldan je bila na Uncu zabava. Igrala je železničarska godba iz Maribora.
1908 Višnja Gora – Družina Angele Krištof
Na sliki je moja mama Angelca pri starosti dveh let.
Na zadnji strani fotografije je dopisano Angelca in Krištof Juvančič
1925 Gorenje Jezero – Bobrovec z jezerske šole
Sedanji lastnik stavbe nekdanje šole na Gornjem Jezeru hrani strešno opeko, bobrovec, na kateri je vžgan napis: “1400 K, F. J., Vrhnika, 24. 8. 1925”. Bobrovec je bil resnično na strehi, o čemer priča od vremena spremenjena površina tam, kjer so se strešniki prekrivali oziroma bili izpostavljeni. V opekarni na Vrhniki, katere lastnik bi bil nekdo z začetnicama F. K., so za jezersko šolo izdelali 1400 kosov strešne kritine. Ali pa je bil F. K. tisti, ki je strešnike izdeloval, lastnik pa nekdo drugi? Marsikdo je doslej menil, da je bila šola pokrita s strešniki iz Urhove cajgunce v Podcerkvi, a vse kaže, da ni bilo tako. Od vse nekdanje kritine na jezerski šoli je do danes ostal ta edini strešnik s spominskim napisom.
1946 Unec – Poročilo o izvedenih mitingih
Kmalu bo dve leti, kar se srečujemo s Covidom 19, trenutno že z različico omikron, ki naj bi bila manj nevarna, tako, da lahko le upamo, da se bomo kot družba spomladi ali pa vsaj poleti le odprli in svobodno zadihali.
14. januarja 2022, ko to pišem beremo v poročilu Vlade: V četrtek je bilo ob 13.681 opravljenih PCR-testih, potrjenih 6918 okužb. Delež pozitivnih izvidov je znašal 50,6 odstotka.
Po vsej državi se nadaljuje akcija Cepilni dnevi.
Pusto je vse skupaj, javnih prireditev ni, tudi druženj ne, ko koga srečaš z masko na obrazu, ga komaj prepoznaš, ali pa še to ne.
Pravo nasprotje pa je bilo na Uncu pred tri četrt stoletja, to je bil čas mitingov, kulturnih prireditev, proslav, ki so se kar vrstile. To je pomagalo dvigati moralo ljudem ob vsesplošnem pomanjkanju ob koncu vojne.
Stare slike 