Cerknica 1980/81 – 7. b razred
V šolskem letu 1980/81 smo postali 7. b razred. Ker smo bili zelo živahen razred, nobena učiteljica ni hotela biti naša razredničarka. Pa je bil zato s strani šole določen moški predstavnik, učitelj telesne vzgoje Franc Popek. Moška beseda pač več zaleže. In tako smo dobili razrednika, ki je zdržal z nami do konca osnovne šole. Bil je dober učitelj telesne vzgoje za fante. Nove vaje je vedno tudi sam pokazal in tudi pomagal pri njihovih izvedbah. Tudi umiriti je znal naše razgrete glave. Na sliki ga vidimo v zanj značilni športni opremi, adidas modri trenirki z belimi črtami in supergah. Take trenirke so bile zelo popularne in tudi zelo trpežne.
1955 Dolenje Poljane – Kapela Žalostne Matere božje
Slika je iz zapuščine Alojza Tomca, letnico pa sem ji določila zgolj po občutku glede na vrsto in barvo fotografskega papirja ter svojih spominov. Miniaturna sličica mi je bila že na prvi pogled domača, ko sem prebrala zapis na hrbtni strani, pa je bilo jasno zakaj: Dolenje Poljane so, kapela Žalostne Matere božje sedem žalosti, pogled z vaške poti proti severu – prav tu sem stala, ko sem kapelo kot otrok na obisku v materini rojstni vasi prvič zagledala. Mimo nje vodi precej dobro nasut kolovoz, na desni je nekaj drevesc, mogoče na pol divjih sliv, ni pa jasno, kaj je silhueta na levi – možak, ostrnica ali kaj tretjega.
1983 Unec – Pionirski pohodi
Na sliki je vodstvo pohoda s prapori in torbo komandanta. Od leve:
- Ernest Gnezda,
- komandant pohoda Milan Ivančič,
- David Istenič in
- neznan.
- Za njimi stoji Anton Bajt predsednik krajevne organizacije ZB Unec.
1971 Ljubljana – Študentska leta
Že dolgo velja izrek: Najlepša so študentska leta. Od vedno ta leta predstavljajo mladost, brezskrbnost, zabave, zdravje, druženje s kolegicami in kolegi pa tudi prve resnejše ljubezni. Tudi brez prvih razočaranj ne gre, a kaj bi to, prilik bo še dovolj, mladi smo še! Vse to je veljalo, če je študij tekel kolikor toliko normalno. Brez zapletov pa ne gre nikjer, tudi pri študiju ne.
Stari trg 1963/64 – 6. b razred
Tudi ta razred, kot mnogo drugih, je Jože Žnidaršič fotografiral ob zaključku šolskega leta na športnem igrišču ob šolski stavbi, kjer so obiskovali pouk učenci od 5. do 8. razreda osemletke. Nekoč je bila tu nižja gimnazija, danes pa so v novi stavbi stanovanja in v pritličju nekaj manjših lokalov. Številnemu razredu, 33 učencev, je bil razrednik učitelj Lado Furlani. Med njimi je bilo pet učencev iz Starega in Novega Kota (Marija Miklič, Irena Kovač, Francka Cimprič, Ivanka in Ivan Mavrin), ki so tu nadaljevali šolanje po ukinitvi šole v Novem Kotu. V šolo in domov jih je vozil avtobus. Za učenci na levi strani je šola, za njo pa stoji stavba, kjer so bile takrat v pritličju trgovina s prehrano, lekarna in trgovina s tekstilom. Zgoraj so bila takrat in danes stanovanja. V ozadju je viden veličasten spomenik padlim žrtvam NOV na Ulaki, stavbe na desni, kjer je bil nekoč sedež Občine Loška dolina, pa ni več.
1955 Bezuljak – Moje punčke (1)
V času mojega otroštva ni bilo igrač, kakršne poznamo danes. Od naše iznajdljivosti je bila odvisna tudi naša igra. To pomeni, da so otroci igrače izdelovali sami, ali pa so jim pri tem pomagali starši ali starejši otroci v družini. Tako so za fantiče nastale lesene puške, pištole iz bezgovega stebla in municija iz korenja, žoge iz starih krp ali govejih dlak, hodulje … Deklice pa so se najraje igrale s punčkami. A kaj, ko za punčko, kupljeno v trgovini, ni bilo denarja. Vendar je otroška potreba po igri neustavljiva. Kako priti do punčke?
1977 Stari trg – Slovo od ponesrečenih
Domnevam, da je posnetek v veži starotrškega župnišča, ki ga je napravil Igor Truden in ga hrani Fani Truden iz Starega trga, nastal 20. julija 1977. Na njem so tri krste z belim okrasjem. Na desni sta domnevno starša enega od ponesrečenih planincev.
Kot izvemo iz prispevka “1977 Lož – 500-letnica mestnih pravic”, so se 18. julija 1977 v severni triglavski steni smrtno ponesrečili trije plezalci iz Loške doline: župnik Janez Voljč, Franc Mulec in inž. Stanislav Mlakar. Našli so jih šele naslednjega dne, vest o tragediji pa je v dolino prišla 19. julija zvečer. Tragedija se je zgodila le malo po zaključenih slovesnostih ob 500-letnici loških mestnih pravic in pretresla vso občino.
Cerknica 1978/79 – 5. a razred
V šolskem letu 1978/79 je osnovna šola Cerknica številčno generacijo razdelila v štiri razrede. Razredničarka 5. a razreda je postala učiteljica Mirka Braniselj. Kar trije učenci iz tega razreda so imeli v času šolanja za katedrom tudi svojega starša. Usklajevati učiteljstvo in starševstvo je bil kar zalogaj. Lahko si to storil z vso svojo strogostjo, avtoriteto in enakostjo za vse. Lahko si bil še bolj strog do otrok svojih sodelavcev. Lahko pa je učitelj izpeljal zanimiv sistem pri ustnem preverjanju znanja svojega otroka. Vprašanja so postavljali kar učenci in tudi sodelovali pri ocenjevanju. Tega se še kako dobro spominja Silvana, saj je bila učiteljica njena mami. Klemen pa ugotavlja, da je moral kar velikokrat na zagovor k ravnateljici. Pa naj je bilo to zaradi premikanja, ropotanja, dvigovanja dvižne mize za likovni pouk ali pa samo zaradi žvečenja čigume. Nekateri učitelji so pač razmišljali, da mora biti sin učiteljice nadpovprečno priden.
1934 Zagreb – Kralj Aleksander
Na sliki je kralj Aleksander I., razglednica je iz zbirke Jerneja Malovrha. Sliko so natisnili posthumno, saj sta na njej datuma rojstva in smrti.
Ovitek in prva notranja stran kronike enorazredne ljudske šole na Rakeku, ki so jo učitelji začeli polniti leta 1881.
Stare slike 